Novi prosti menjalniški sistem z drsečim tečajem pesa v primerjavi z dolarjem bodo zamenjali z dvojnim menjalnim sistemom, ki so ga uvedli v začetku januarja in s katerim so določili vrednost pesa na 1,40 pesa za dolar, ki bo veljal za zunanjo trgovino. Za notranji devizni promet pa bo veljal drseči tečaj.
Tiskovni predstavnik argentinskega predsednika Eduardo Amadeo pa je za argentinski radio Radio Diez povedal, da ima argentinska vlada dovolj zalog, da bo lahko med uvedbo novega menjalniškega sistema ubranila vrednost pesa v primerjavi z dolarjem. Amadeo je še pojasnil, da bodo lahko s tretjino denarja, s katerim razpolagajo, kupili vse pese, ki se nahajajo na trgu, s tem pa bo Centralna banka lahko fiksirala ceno.
Predsednik Eduardo Duhalde je napovedal tudi obsežne varčevalne ukrepe. Na podlagi vseh teh ukrepov naj bi spodbudili IMF, da Argentini odobri nova posojila v višini 25 milijard dolarjev.
Padec vrednosti pesa
V Argentini so po enem tednu zopet odprli menjalnice denarja, vrednost pesa pa je v primerjavi z ameriškim dolarjem takoj padla. Argentinska centralna banka je te zaradi neuveljavljenih pravil delovanja finančnega sistema po devalvaciji argentinske valute za teden dni zaprla. Za dolar je bilo potrebno odšteti od 2,30 do 2,50 pesa, medtem ko je bil 1. februarja dolar vreden 2,10 pesa.
Argentinski kongres je v začetku januarja sprejel osnutek zakona o gospodarskih reformah nove argentinske vlade peronista Eduarda Duhaldeja, ki med drugim vključuje devalvacijo pesa in različna določila za ublažitev posledic razvrednotenja nacionalne valute za državljane.
Argentina je z omenjenim zakonom po skoraj 11 letih devalvirala tečaj pesa, ki je bil od leta 1991 vezan na ameriški dolar v razmerju ena proti ena. Vlada je določila tudi menjalni tečaj na 1,40 pesa za dolar, ki pa velja le za poslovanje s tujino, medtem ko se v državi tečaj pesa oblikuje na prostem trgu.
Argentina zapira diplomatska predstavništva
Argentinska vlada se bo iz hude finančne krize skušala med drugim rešiti tudi z zaprtjem številnih diplomatskih predstavništev širom po svetu. Kot je zapisal argentinski dnevnik Clarin, bodo argentinske oblasti tako še letos zaprle 21 veleposlaništev in 13 konzularnih predstavništev in s tem prihranile najmanj 30 milijonov dolarjev letno. Po besedah vodje kabineta zunanjega ministra Jorgeja Capitanicha bodo zaprli tista diplomatska predstavništva, ki so manj "produktivna". Zamenjali pa naj bi tiste veleposlanike, ki so najmanj prispevali k prodaji argentinskih proizvodov v tujini.
V naslednjih treh mesecih bo Argentina tako zaprla svoje predstavništvo pri EU v Bruslju in pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Ženevi ter veleposlaništva v ZRJ, Bolgariji, Romuniji, Hondurasu, Dominikanski republiki, Keniji, Kuvajtu, Libiji, Senegalu in Zimbabveju. Do oktobra pa bodo zaprli še ambasade na Finskem, Haitiju, Filipinih, Tajvanu ter v Pakistanu, Tuniziji, Trinidadu in Tobagu, Ukrajini in Združenih arabskih emiratih.
