Člani sveta ATVP so na podlagi predstavljenih dejstev ugotovili, da obstajajo zakonski razlogi za zavrnitev zahteve Fine za pridobitev posrednega kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi, zato so jo zavrnili.
"ATVP je v postopku izdaje dovoljenja presojala primernost bodočega kvalificiranega imetnika ob smiselni uporabi meril iz zakona o bančništvu. V postopku odločanja je preučila vsa znana dejstva in ugotovila, da agencija Fina ne ustreza zakonskim merilom, saj obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve. Zato je izdala odločbo in jo danes vročila pooblaščencu agencije Fina," so pojasnili v agenciji.
Po zakonu o trgu finančnih instrumentov morajo osebe, ki nameravajo pridobiti delnice borze, na podlagi katerih bi dosegle oziroma presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje ATVP. Ta v postopku izdaje dovoljenja za kvalificiran delež vlagatelja presoja z vidika, ali je primeren, ali imajo njegovi organi vodenja ustrezne izkušnje in ali je ta lastnik finančno trden.
Hkrati tudi preverja, kako bo prevzem vplival na nadzor, ki ga ATVP opravlja nad borzo, pa tudi, ali je šlo pri postopku nakupa za kakršen koli sum pranja denarja oziroma financiranja terorizma.
Kot smo poročali, je vlada sprejela sklep, da Ljubljansko borzo uvrsti med kritično infrastrukturo Republike Slovenije.
Fina je želela postati večinska lastnica družbe Zagrebačka burza, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze. Trenutno ima v družbi okoli desetodstotni delež. Dovoljenje za to je doslej prejela od hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (Hanfa), ki ji je dala soglasje za neposredno pridobitev kvalificiranega deleža v upravljavcu zagrebške borze, in sicer v višini od 50 do 100 odstotkov osnovnega kapitala in glasovalnih pravic družbe.
Svet ATVP je imel odločanje o tej zadevi na mizi že v četrtek, a je odločitev preložil na ta teden. Rok za odgovor na zahtevo za soglasje se je iztekel danes. Če agencija odločitve ne bi sprejela, bi se po zakonu štelo, da je pozitivna.
Vlada je medtem v četrtek sklenila nasprotovati prevzemu lastnika Ljubljanske borze s strani Fine. Ta po njeni oceni ne uživa ugleda v Sloveniji, zato je sklenila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura nacionalnega pomena. To pomeni, da je za njen prevzem s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, potrebno soglasje vlade.
Hrvaški finančni minister Marko Primorac je pred odločanjem ATVP o zahtevi Fine za Jutarnji list minuli konec tedna izpostavil neodvisnost regulatorja. Če bi ATVP sledil političnim navodilom, bi bilo to po njegovih besedah slabo za Slovenijo in lahko le škodi njenemu ugledu.
V Fini postopkov glede prevzema Ljubljanske borze medtem ne komentirajo. Kot so pojasnili, jim to prepoveduje zakonodaja, dokler ni prevzemna ponudba javno objavljena, postopek pa zaključen.
Zaskrbljenost malih delničarjev
Pred odločitvijo vlade so svojo zaskrbljenost zaradi potencialne prodaje izrazili mali delničarji. "Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga," sta v skupnem sporočilu za javnost izpostavila VZMD in MDS.
Združenji opozarjata, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.
VZMD in MDS, kot sta poudarila v sporočilu, nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidita v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.