Audi vse globlje v krizi: dobiček strmoglavil za 87 odstotkov

Nemški proizvajalec avtomobilov Audi se kljub predstavitvi novih modelov ne more izviti iz težav. V tretjem četrtletju letošnjega leta je ustvaril le 95 milijonov evrov dobička, kar je kar 87 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. S tem se je podjetje le za las izognilo izgubi.

V prvih devetih mesecih leta je Audi ustvaril 1,22 milijarde evrov dobička in 42 milijard evrov prihodkov. Oba kazalnika sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani občutno poslabšala.

Zaradi posebej slabega tretjega četrtletja je vodstvo znižalo tudi napovedi za celotno leto 2026.

Po novem pričakujejo med 55 in 59 milijardami evrov prihodkov, medtem ko so doslej računali na 58 do 63 milijard evrov. Napovedano operativno donosnost prihodkov so s prejšnjih pet do sedem odstotkov znižali na tri do pet odstotkov. Napovedi je že septembra znižal tudi matični koncern Volkswagen.

Med glavnimi razlogi za slabše poslovanje Audi izpostavlja občuten upad prodaje na Kitajskem, predvsem pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem, ter vse močnejšo konkurenco.

Kitajski avtomobilski proizvajalci namreč vse bolj pritiskajo tudi na evropski trg, kjer s svojimi modeli povečujejo konkurenco uveljavljenim evropskim znamkam.

Dodatno negotovost povzročajo razmere na Bližnjem vzhodu, rast cen energije in ameriške carine.

Audi je pri tem v posebej neugodnem položaju, saj v nasprotju z nekaterimi konkurenti nima lastne tovarne v Združenih državah Amerike. Podjetje se obenem sooča z zahtevnim prehodnim obdobjem, ko pri nekaterih ključnih modelih potekajo generacijske menjave.

Kriza sicer pritiska tudi na druge nemške avtomobilske proizvajalce, vendar so Audijevi rezultati posebej slabi. Konkurenčni Mercedes-Benz je denimo v tretjem četrtletju ustvaril 1,52 milijarde evrov dobička, medtem ko bo BMW svoje poslovne rezultate predstavil prihodnji teden.

Finančni direktor Audija Jürgen Rittersberger je ob predstavitvi rezultatov opozoril, da je ukrepanje nujno. "Poslovni kazalniki jasno kažejo, da je potreba po ukrepanju v Audiju velika in da odlašanje ni mogoče," je dejal.

Po njegovih besedah so se razmere zlasti v tretjem četrtletju še občutno zaostrile. Čeprav dosedanji ukrepi že prinašajo rezultate, jih bodo morali zaradi izjemnega konkurenčnega pritiska dodatno okrepiti. "Zato stavimo na dosledno stroškovno disciplino, zmanjšujemo kompleksnost in povečujemo učinkovitost naših struktur," je poudaril. Kljub slabim rezultatom v podjetju pričakujejo, da bo zadnje četrtletje poslovno uspešnejše.

Slabšanje poslovnih rezultatov dodatno povečuje pritisk na zaposlene v Nemčiji. Audi je že lani napovedal obsežno zmanjševanje števila zaposlenih. V skladu s sprejetim dogovorom naj bi do konca leta 2029 ukinili 7500 delovnih mest.

Zdaj pa se odpirajo vprašanja o dodatnih varčevalnih ukrepih. Med možnostmi, o katerih potekajo razprave, se omenja celo zaprtje tovarne v Neckarsulmu.

Vodstvo Audija za zdaj ne pojasnjuje konkretno, kaj bi lahko novi ukrepi pomenili za nemške proizvodne lokacije.

V podjetju poudarjajo, da so s sporazumom o prihodnosti, sklenjenim lani, že sprejeli pomembne ukrepe, na tej podlagi pa želijo razviti dodatne rešitve za dolgoročno zagotavljanje konkurenčnosti in ohranjanje delovnih mest. O nadaljnjih korakih naj bi se pogajali s svetom delavcev. V začetku oktobra je Audi napovedal tudi uporabo tako imenovane klavzule o poslabšanju gospodarskih razmer, ki izhaja iz dogovora iz leta 2019. Ta določa, da morata vodstvo in svet delavcev začeti pogajanja o varčevalnih ukrepih, kadar se pomembne gospodarske okoliščine občutno poslabšajo.

Medtem ko se Audi v Evropi spopada z vse večjimi težavami, želi svoj položaj okrepiti v Združenih državah Amerike. Podjetje načrtuje gradnjo prve lastne avtomobilske tovarne v ZDA, in sicer v zvezni državi Georgia. Takšna naložba bi mu lahko pomagala zmanjšati odvisnost od uvoza in omiliti posledice ameriških carin.

Toda prav načrti za novo tovarno so sprožili novo polemiko. Glavni izvršni direktor Audija Gernot Döllner se je namreč minuli konec tedna nepričakovano pojavil na predvolilnem shodu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je na dogodku javno predstavil Audijeve načrte za gradnjo tovarne v Georgii, nato pa Döllnerja povabil na oder. Ta se mu je zahvalil za podporo projektu.

Nastop je v Nemčiji sprožil ostre kritike, pojavile so se celo zahteve po Döllnerjevem odstopu. Kritike niso usmerjene toliko proti sami gradnji tovarne, ki jo številni ocenjujejo kot smiselno poslovno odločitev, temveč proti direktorjevi udeležbi na Trumpovem predvolilnem dogodku tik pred ameriškimi vmesnimi volitvami 3. novembra. Kritiki mu očitajo, da je s tem kršil interna pravila Audija, ki naj bi prepovedovala tovrstne politične nastope.

Döllner svoj nastop zagovarja kot odločitev v interesu podjetja. Kot je pojasnil, so jih med pogovori o gradnji tovarne v Georgii prosili, naj načrte javno predstavijo skupaj s predsednikom ZDA. Že konec tedna je poudaril, da takšnega povabila ne bi zavrnili, saj to po njegovih besedah narekuje spoštovanje do predsedniške funkcije.