Avgusta deflacija. 'To ni dobro', opozarjajo ekonomisti

V Sloveniji se cene življenjskih potrebščin avgusta na mesečni ravni niso spremenile, medtem ko so na letni ravni upadle za 0,3 odstotka.

Avgusta letos so se na letni ravni storitve podražile za odstotek, blago pa pocenilo za 0,9 odstotka. Poltrajno blago se je v enakem obdobju podražilo za 0,3 odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe znižale za 2,2 oz. 0,8 odstotka.

Padec cen na letni ravni je bil avgusta najizrazitejši v skupini komunikacije, kjer so cene upadle za 3,1 odstotka. Po znižanju so sledile cene v skupinah stanovanjska oprema (za 2,3 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 1,5 odstotka), zdravje (za en odstotek), stanovanje ter rekreacija in kultura (v vsaki skupini za 0,5 odstotka), izobraževanje (za 0,3 odstotka) in prevoz (za 0,2 odstotka).

V povprečju višje kot pred letom dni pa so bile cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 3,5 odstotka), obleka in obutev (za 1,7 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 1,5 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 1,2 odstotka).

Letno rast cen so najbolj, za 0,3 odstotne točke, znižali cenejša hrana in brezalkoholne pijače. V tej skupini so se najopazneje znižale cene zelenjave (za 8,7 odstotka), sadja (za 4,7 odstotka) ter gaziranih in negaziranih pijač (za 2,8 odstotka). Statistični urad je v tej skupini podražitev zaznal le pri mleku, mlečnih izdelkih in jajcih, kjer so se cene zvišale za 3,1 odstotka.

Med letnimi pocenitvami so izstopale še nižje cene opreme za šport (za 18,4 odstotka) ter telefonskih in drugih aparatov (za 13 odstotkov).

Letno inflacijo so najbolj, za 0,2 odstotne točke, zvišali dražji izdelki v skupini alkoholne pijače in tobak, saj so se tobačni izdelki v primerjavi z lanskim avgustom podražili za 4,8 odstotka. Med podražitvami pa so izstopale še višje cene kanalščine (za 26 odstotkov) in letalskega potniškega prevoza (za 14,1 odstotka).

Na mesečni ravni se avgusta cene življenjskih potrebščin niso spremenile. K mesečni inflaciji so največ (po 0,1 odstotne točke) prispevale višje cene oblačil in počitnic v paketu, na drugi strani pa so mesečno inflacijo po 0,1 odstotne točke nižali cenejša zelenjava in naftni derivati.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je bila na letni ravni ničelna, povprečna 12-mesečna rast cen 0,8-odstotna, rast cen na mesečni ravni pa 0,1-odstotna.

V enem letu so se storitve podražile za 1,4 odstotka, medtem ko se je blago pocenilo za 0,8 odstotka. Cene poltrajnega blaga so se zvišale za 0,7 odstotka, cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe pa znižale, in sicer za 2,3 oz. 0,8 odstotka.

V primerjavi z lanskim avgustom so se cene v povprečju najbolj zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 3,8 odstotka), znižanje cen pa je bilo najopaznejše v skupinah komunikacije (za 3,2 odstotka).

Ekonomisti opozarjajo na negativen vpliv nizke inflacije ali celo deflacije na gospodarsko rast, saj vpliva na nižje povpraševanje, je dejala Ružićeva. "Potrošniki v krizi ne le odložijo nakupe trajnejših potrošnih dobrin, ampak vedno znova pričakujejo nižje cene in zato čakajo. Trgovci pa dodatno znižujejo cene, kar vpliva na prihodke v trgovini na drobno," je povedala.