'Avokado kriza': slaba letina, večje povpraševanje in narko karteli

V Združenih državah Amerike poraba avokada iz leta v leto raste – povpraševanje je največje v času finala lige ameriškega nogometa NFL Super Bowl. Po informacijah mehiškega združenja pridelovalcev avokada in izvoznikov Apeam so v času letošnjega Super Bowla v ZDA uvozili kar 120.000 ton avokada, kar je 20 % več kot prejšnje leto in kar štirikrat več kot leta 2014.

Ameriška sla po avokadih sili Mehičane, da na svojih taco stojnicah strežejo tortilje z lažno omako guacamole. Ta mešanica še vedno vsebuje sestavine, kot so paradižniki, čili, sol, česen in koriander, avokado pa nadomestijo z vrsto mehiške kaše.

Slaba letina in večje povpraševanje

Glavni razlogi za "avokado krizo" sta slaba letina in povečano povpraševanje pri največjih uporabnikih tega živila, Američanih, je za regionalni časopis Diario de Coahuila povedal mehiški pridelovalec avokadov Pedro Bucio. Ponudba in povpraševanje določata ceno. "Vsako leto imamo manj avokadov, to pomanjkanje pa je s seboj prineslo tudi povišanje cen," razlaga Bucio. Konec junija je kilogram stal 100 mehiških pesov, kar je približno 4,67 evra.

Mehiški minister za kmetijstvo Victor Villalobos za povišanje cen krivi špekulante. Številke pa pripovedujejo drugačno zgodbo. Proizvodnja avokadov se je v prvih petih mesecih tega leta znižala za 1,2 % oziroma kar 10.000 ton v primerjavi z istim obdobjem istega leta. Izvoz se je medtem povečal za 7,6 %. Povpraševanje po avokadu se v ZDA letno poveča za okoli 15 % – Američani ga namreč vidijo kot superživilo, saj je bogat s prehranskimi vlakninami in beljakovinami, vsebuje pa tudi veliko zdravih nenasičenih maščob. Avokado naj bi prav tako zniževal raven holesterola, ohranjal zdravje srca in ožilja, hkrati pa kljub temu, da je prava "bomba kalorij", ne bi povzročil povečanja teže. Kar štiri petine vseh avokadov iz Mehike izvozijo v ZDA, medtem ko se Nemčija na primer oskrbuje predvsem iz Peruja, Čila, Španije in Izraela.

Težave povzročajo tudi narko karteli

Tudi mehiški narko karteli očitno želijo imeti nekaj od tega donosnega posla. Zaradi ugodnega vremena in geografske lege je mehiška zvezna država Michoacan postala baza za proizvodnjo sintetičnih drog, ob tem pa tudi paradiž za gojenje avokada. Narko karteli pogosto grozijo in izsiljujejo tamkajšnje kmete, neredko pa napadejo tudi tovornjake z zelenim tovorom. To je kmete prisililo celo v najem zasebnih varnostnih služb, ki se imenujejo autodefensas.

Zaradi potreb po večji površini se je povečalo tudi nedovoljeno krčenje gozdov. Gojenje avokadov zahteva ogromne količine vode, ki je v regiji že v osnovi ni v izobilju, zaradi podnebnih sprememb pa imajo vsako leto še več težav. V zadnjih letih je Mehika, glavna izvoznica avokada, začela razmišljati celo o uvozu tega živila – povprečen Mehičan prav tako namreč zaužije več kot sedem kilogramov avokadov na leto.

Kako pomemben je mehiški uvoz avokada v ZDA, je postalo še bolj jasno, ko je ameriški predsednik Donald Trump maja grozil Mehiki z uvedbo kazenskih carin na vse mehiške izdelke, če ne bo Mehika bolje upravljala z migracijami. Svoje načrte je potem preklical, ko je Mehika pred Super Bowlom zagrozila z drastičnim porastom uvoznih cen za avokado.