Vrata ameriškim 'avtomobilskim pošastim' v Evropi (še) ostajajo zaprta

V skladu s trgovinskim sporazumom med EU in ZDA bi lahko ameriški avtomobili, ki dosegajo nižje standarde glede varnosti, bili v prihodnje dovoljeni tudi v Evropi, a je pot do tja še vedno tlakovana z ogromnimi političnimi ovirami, poroča bruseljski Politico.

Pobuda Evropske komisije za priznanje ameriških avtomobilskih standardov – skrita v drobnem tisku julija sprejetega sporazuma o transatlantski trgovini in naložbah – je evropsko avtomobilsko industrijo spravila najmanj v zadrego, pišejo pri časniku. A hkrati mirijo: (trenutna) politika Evropske unije glede doseganja relativno visokih varnostnih standardov še vedno pomeni, da je takšna radikalna sprememba v načinu regulacije avtomobilov na evropskih cestah malo verjetna. Vsaj v bližnji prihodnosti.

Skupna izjava EU in ZDA, s katero so formalizirale dogovor glede carin, vsebuje natanko 11 besed, ki se navezujejo na avtomobilsko industrijo oziroma medsebojno sprejetje in priznavanje standardov. A manko besedičenja in podrobneje nepojasnjena zaveza pravzaprav pomeni, da bi ameriški (manj varni) avtomobili lahko že malu preplavili evropske ceste, so že pred časom svarili strokovnjaki za prometno varnost.

Da gre za vodo na mlin Washingtonu, ki si je za takšen dogovor že dolgo prizadeval, piše Politico. In da je Bruselj s tem dejansko požrl lastno besedo, saj je še maja Evropskemu svetu za varnost v prometu (ETSC) v odgovoru na pomisleke zagotavljal, da takšen predlog sploh ni v pripravi.

"Zagotavljam vam, da ne evropski varnostni in okoljski standardi ne pravice in vrednote državljanov EU niso predmet pogajanj," je v pismu zatrjeval Leopoldo Rubinacci, namestnik generalnega direktorja za trgovino in pravično ekonomijo pri Evropski komisiji.

A je besedilo minuli mesec objavljenega sporazuma v resnici pokazalo nekoliko drugačno sliko in vznemirilo tudi evropske organizacije za zaščito potrošnikov. Opozarjajo, da bi uskladitev predpisov EU in ZDA lahko ogrozila določbe glede emisij, hkrati pa imela za posledico večje število smrtnih žrtev v prometu – ameriški avtomobili so namreč tudi precej večji in težji od evropskih. Strožji varnostni predpisi EU, ki so namenjeni tudi zmanjšanju žrtev med pešci, za nove avtomobile med drugim zapovedujejo obvezen napredni sistem zaviranja v sili, ki voznike opozarja tudi na bližajočo se nevarnost trka. Proizvajalci avotomobilov čez lužo so se vgrajevanja tega sistema sicer nedavno že lotili, a v ZDA ne bo obvezen še najmanj do leta 2029.

Novinarji Politica so ob tem previdno optimistični, da sprostitev dovoljenj vendarle še vsaj nekaj časa na evropskih tleh ne bo imela nobenega vpliva. Kakršne koli spremembe zakonodaje bi najprej zahtevale temeljite posege v postopke odobritve vozil v EU, čemur morata prikimati tako Evropski parlament kot vse posamezne države članice – že v teoriji gre torej za poteze, ki terjajo čas, prav tako pa si je težko predstavljati, da bi se kar čez noč pojavila politična volja za naklonjenost tako drastičnim premikom. Sploh ob številnih pomislekih in opozorilih.

Postopki za pridobitev dovoljenj so na področju avtomobilizima v Ameriki in znotraj EU zelo različni. "V ZDA proizvajalec preprosto da vozilo na trg in izjavi, da je skladno z vsemi ameriškimi predpisi," pravi Dudley Curtis, direktor za področje komuniciranja pri ETSC. Vozila v EU morajo medtem najprej opraviti homologacijo in pregled pri enem od za to pooblaščenih organov. Ta pa je nato odgovoren za certificiranje in obveščanje sorodnih institucij v drugih državah članicah, v kolikor bi bil denimo potreben odpoklic. "To je dolg in zapleten proces," dodaja Curtis.

Ameriški avtomobili se sicer lahko pojavljajo na evropskih cestah, a se pri odobritvi odloča za vsaj primer posebej. Širša izjema pa bi omogočila veliko večji, hitrejši in bolj poenostavljen uvoz.

Razliko v regulativi še povečuje Ekonomska komisija Združenih narodov (ZN) za Evropo – čemur mora EU slediti, medtem ko ZDA ne zavezuje. Ker ZDA ne sledijo predpisom ZN, "EU ne more preprosto kar pričeti priznavati (ameriških) standardov, ne da bi pred tem uvedla pravne spremembe – na primer s spremembo obstoječih ali dodajanjem novih," poudarja Lawrence Freeman, pravnik odvetniške družbe Bird & Bird, specializiran za avtomobilsko industrijo.

Evropska komisija zaenkrat sicer ni želela razkriti nadaljnjih podrobnosti o tem, katere ameriške standarde namerava priznati in kdaj. "Sodelovanje med Washingtonom in Brusljem vključuje možnost medsebojnega priznavanja nekaterih standardov ali poenostavitve postopkov, povezanih z ugotavljanjem skladnosti," so skopo sporočili s Komisije.

Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne skriva želje, da bi ameriške poltovornjake že kmalu lahko videvali v Evropi. Preplavljenost cest stare celine z vozili drugih, neameriški proizvajalcev je označil celo za "protekcionizem".

Da odprtje vrat 'ameriški pločevini' samo po sebi ne pomeni, da jih bodo Evropejci tudi na veliko kupovali, pa medtem menijo analitiki avtomobilskega trga v podjetju JATO Dynamics. Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford že dolgo proizvaja in prodaja avtomobile tudi v Evropi, a se evropska klientela raje kot za poltovornjake odloča za športne terence in kombilimuzine. Oba tipa pa morata biti prilagojena evropskim standardom – fordovi športni terenci so v Evropi v povprečju za meter krajši od ameriških različic, pojasnjujejo.

Poleg pravnih in potrošniških ovir pa je tu še avtonomija EU, za katero kritiki opozarjajo, da jo trgovinski sporazum spodkopava. Čeprav je bil sporazum med EU in ZDA dokončno sklenjen konec avgusta, ameriški predsednik že grozi z uvedbo dodatnih carin državam, za katere meni, da njihova pravila diskriminirajo ameriška podjetja.

Evropske proizvajalce avtomobilov že od aprila pestijo 25-odstotne carine na uvoz vozil in avtomobilskih delov, ki jih je Trump uvedel aprila. V okviru nedavno podpisanega trgovinskega sporazuma se bodo te sicer znižale na 15 odstotkov, a šele po tem, ko bo EU odpravila lastne carine za blago iz ZDA, vključno z 10-odstotnimi za vozila.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je minuli teden v nagovoru v Evropskem parlamentu medtem zavzela za vlaganje v cenovno dostopne male avtomobile, ki bodo izdelani v Evropi.

"Milijoni Evropejcev si želijo kupiti cenovno dostopen evropski avtomobil. Zato moramo vlagati tudi v male, cenovno dostopne avtomobile," je v delu nagovora o stanju v uniji, posvečenem gospodarski konkurenčnosti in zmanjševanju življenjskih stroškov Evropejcev, poudarila von der Leynova.

Napovedala je vzpostavitev posebne pobude, namenjene razvoju cenovno dostopnih malih avtomobilov, saj mora Evropa po njenem mnenju imeti "svoj lasten e-avtomobil". Ta mora biti okolju prijazen, učinkovit in lahek, cenovno dostopen za ljudi ter izdelan v Evropi iz evropskih delov.

Ključnega pomena za razvoj električnih avtomobilov pa so baterije, je poudarila. Napovedala je sveženj, v okviru katerega bo za spodbujanje kapitalskih naložb v proizvodnjo baterij v Evropi na voljo 1,8 milijarde evrov. Kot je še povedala predsednica komisije, si bo Bruselj prizadeval tudi za znižanje cen energije, zato mora EU povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z jedrsko energijo kot osnovo.