Skoraj 180.000 ljudi je sodelovalo na protestnih akcijah na več kot 280 lokacijah po Nemčiji, je popoldne sporočil sindikat IG Metall. Pod geslom "Prihodnost namesto krčenja – solidarnost je naša najmočnejša znamka" so potekali množični protesti pred tovarnami, protestni shodi na ulicah in drugi javnosti manj izpostavljeni protesti v prostorih podjetij.
Kot so v napovedi protestov navedli v sindikatu IG Metall, ki poleg delavcev v avtomobilski industriji zastopa tudi tiste v več povezanih panogah, zaposleni pri proizvajalcih avtomobilov in njihovih dobaviteljih ne bodo več dopustili, da bi postali grešni kozli za krizo, ki je niso povzročili. "Ne bodo več plačevali za napake vodstva in posledice geopolitičnih konfliktov. Dovolj je bilo! Delavci pravijo 'dovolj je!'," so v tem največjem nemškem sindikatu s približno dvema milijonoma članov zapisali na svojih spletnih straneh.
Strategije vodilnih v podjetjih po njihovih besedah "mejijo na vrhunec drznosti". Po vsej Nemčiji se dogajajo selitve proizvodnje, odpuščanja in zapiranja obratov. Samo v preteklem letu so vodilni v podjetjih ukinili več kot 50.000 delovnih mest v avtomobilski industriji, so izpostavili.
"S svojimi potezami vodilni potiskajo najpomembnejšo gospodarsko panogo Nemčije in njen glavni steber blaginje v nepomembnost ter jo uničujejo. Tej tradicionalni panogi grozi popoln propad. Vendar pa je nekaj jasno: industrija ne bo izšla iz krize in postala konkurenčnejša zgolj z varčevalnimi ukrepi, temveč le z naložbami in inovacijami," so poudarili.
- Protest zaradi krize nemške avtomobilske industrije AP
- Protest zaradi krize nemške avtomobilske industrije AP
- Protest zaradi krize nemške avtomobilske industrije AP
Christiane Benner, vodja sindikata IG Metall in članica nadzornega sveta Volkswagna, je v nagovoru v kultni tovarni te družbe v Wolfsburgu dejala: "Razmere so postale kritične. Podjetja, kot so VW, BMW, Audi, Bosch, Mercedes in Porsche, so bila sinonim za vrhunske avtomobile in visoko kakovost. Zdaj pa vodstvo industrijo s polnim plinom vodi naravnost v zid," je dejala po poročanju RTL.
Ukrepati bi morala tudi vlada, in sicer z znižanjem cen elektrike, boljšo zaščito pred poceni uvozom in podporo dobaviteljem pri prestrukturiranju, so pozvali.
Volkswagen močno znižal pričakovanja
Protesti prihajajo v posebej občutljivem trenutku. Največji evropski avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v petek napoved operativne donosnosti za letos znižal s prejšnjih štiri do 5,5 odstotka na največ en odstotek. Med razlogi navaja slabše razmere predvsem na Kitajskem, stroške prestrukturiranja in približno šest milijard evrov odpisa, povezanega s Porschejem.
"Spremembe na trgu so globoke in trajne. Nimamo časa za izgubljanje," je opozoril finančni direktor Volkswagna Arno Antlitz. "Povpraševanje po baterijskih električnih vozilih se je pospešilo – deloma zaradi geopolitičnih razmer in močnega dviga cen bencina – vendar z njimi trenutno ustvarjamo znatno manjši zaslužek kot z avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem," je opozoril.
Nemška avtomobilska industrija se spopada s pritiskom z več strani. Prodaja na nekoč izjemno donosnem kitajskem trgu slabi, kitajski proizvajalci z nižjimi cenami povečujejo delež v Evropi, prehod na električna vozila zahteva milijardne naložbe, poslovanje v ZDA pa otežujejo carine.
Posledice že občutijo zaposleni. Po podatkih nemškega avtomobilskega združenja VDA je panoga od leta 2019 izgubila okoli 100.000 delovnih mest, samo dobavitelji pa so med letoma 2019 in 2025 ukinili približno 74.000 delovnih mest.
In krčenja še ni konec. Volkswagen pripravlja ukrepe, ki bi lahko po svetu vplivali na okoli 100.000 delovnih mest, BMW ukinja okoli 8000 delovnih mest, Mercedes-Benz pa zmanjšuje proizvodnjo v Nemčiji in krepi cenejšo proizvodnjo na Madžarskem.
Nemški finančni minister Lars Klingbeil je prejšnji teden dejal, da bo pritiskal na Evropsko unijo, naj še bolj zaščiti proizvajalce avtomobilov na celini pred kitajsko konkurenco, in dejal, da je pomembno, da nismo "naivni".
Politolog na Univerzi v Kasslu, ki se ukvarja z raziskovanjem delovnih odnosov, Wolfgang Schroeder, je ocenil, da je vsedržavna akcija, ki ni povezana s pogajanji o plačah ali s konkretnimi spori s podjetji, ampak s celotnim sektorjem in njegovimi težavami, precej nov pojav. "To je izraz resničnega strahu glede prihodnosti te panoge," je dejal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.