Bajuk demantira napovedi Bruslja

Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je po zasedanju Sveta EU za gospodarske in finančne zadeve v Bruslju napovedal, da "se bo izkazalo", da je spomladanska gospodarska napoved, ki jo je v ponedeljek predstavila Evropska komisija, "napaka". Iz Bruslja so namreč Sloveniji za letos in drugo leto napovedali upočasnjeno gospodarsko rast. Bajuk je prepričan, da bo v Sloveniji gospodarska rast letos vsaj 4,7-odstotna, medtem ko je komisija Sloveniji napovedala zgolj 4,3-odstotno rast.

Slovenski finančni minister meni, da je komisija premalo pozornosti namenila analizi stanja v zadnjih mesecih in da se je v preveliki meri naslonila na jesenske napovedi, med drugim tudi Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je po njegovem "osebnem mnenju konzervativna napoved".

Bajuk ne vidi znakov, da bi se gospodarska rast zniževala, in poudarja, da so dnevni podatki iz meseca v mesec boljši. Dobro gospodarsko stanje tako v Sloveniji kot tudi sicer v EU pripisuje učinkom reform, ki po njegovem že dajejo rezultate.

Izzivi ostajajo prisotni

Bajuk je izpostavil tveganja in izzive, s katerimi mora računati gospodarstvo tudi v trenutno ugodnih razmerah. Glede cen nafte in naftnih derivatov "nima nihče odgovora", v katero smer bo šel razvoj, predmet stalne pozornosti pa je tudi tečaj evra. Finančni ministri so se danes strinjali, da mora menjalni tečaj odražati dejanske razmere v gospodarstvu.

Minister Bajuk je opozoril tudi na vlogo skladov tveganega kapitala oziroma hedge skladov, ki jih sicer v Sloveniji ni, a vendar lahko slovenski skladi vlagajo vanje v tujini. Tako nastane posredna povezava med potrošnikom, ki ni najbolje informiran o vseh tveganjih na finančnih trgih, in hedge skladom, ki ni izpostavljen regulaciji. "Domače vlagatelje je treba pravočasno opozarjati na tveganja," poudarja Bajuk.

Hedge skladi naj bi na trgu po besedah Bajuka predstavljali okoli petinski delež vseh skladov, njihovo delovanje pa se močno širi. Njihove investicijske strategije so neklasične, saj več sredstev kot v delnice in obveznice nalagajo v izvedene finančne instrumente, kar zaradi finančnega vzvoda pomeni, da je dejanski obseg sredstev v upravljanju še večji.