Bajuk kandidat za Evropejca leta

Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je med kandidati za Evropejca leta, to je za nagrado, ki jo vsako leto po izboru bralcev podeljuje bruseljski tednik o evropskih zadevah European Voice. Kot razkrivajo v zadnji številki objavljene nominacije, je Bajuk predlagan za dosežkarja leta 2006, ker je Sloveniji kot prvi novi članici Evropske unije uspel zagotoviti zeleno luč za vstop v evro.

Kot nominiranec v eni izmed devetih posebnih kategorij pa se Bajuk poteguje tudi za glavno nagrado Evropejca leta, prestižni naziv, ki je lani npr. pripadel luksemburškemu premierju Jean-Claudeu Junckerju. Skupaj je kandidatov v vseh kategorijah natanko 50, deset naslovov pa bo EV podelil v torek, 28. novembra, na posebni slovesnosti v Bruslju. Glasovanje za Evropejca leta se izteče 10. novembra.

Konkurenca je huda

Že v kategoriji za dosežkarja leta - ta naslov je kot edinemu Slovencu doslej leta 2003 šel v roke Lojzetu Peterletu - ima Bajuk sicer hudo konkurenco. Kandidati so namreč še šef Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet za ohranitev ugleda institucije, kandidat za novega francoskega predsednika Nicolas Sarkozy za najbolj jasno francosko vizijo prihodnosti Evrope, francoska kirurga Bernard Devauchelle in Jean-Michel Dubernard za prvo presaditev obraza na svetu ter šef organizatorjev svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji Franz Beckenbauer.

Ena od nominacij tudi Mesiću

Za komisarja leta pa se potegujejo komisar za transport Jacques Barrot za prizadevanje za letalsko varnost, komisarja za konkurenco in notranji trg, Neelie Kroes in Charlie McCreevy, za boj proti protekcionizmu, komisar za pravosodje, varnost in svobodo Franco Frattini za uravnotežen odgovor na migracije in terorizem, komisarka za informacijsko družbo Viviane Reding za boj za nižje cene v mobilni telefoniji ter širitveni komisar Olli Rehn za ohranitev upanja kandidatk, hkrati s pritiskom za reforme.

Nagrado za evropskega poslanca leta si lahko prislužijo predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell za reformiranje institucije, nemška socialistka Evelyne Gebhardt in britanski konservativec Malcolm Harbour za direktivo o storitvah, nizozemska liberalka Sophia in t'Veld za ščitenje državljanskih svoboščin, francoska socialistka Martine Roure za boj za pravice priseljencev ter britanski socialist Terry Wynn za prizadevanja za pravilno porabo sredstev EU.

Za državnika leta časnik predlaga predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ker na prvo mesto pri delu ekipe postavlja koristi državljanov, nemško kanclerko Angelo Merkel za ključno vlogo v dogovarjanju o novi finančni perspektivi EU, hrvaškega predsednika Stipeta Mesića za pripravljenost na predajo generala Anteja Gotovine Haagu, italijanskega premiera Romana Prodija za zgled v prispevku silam v Libanonu ter avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla za povrnitev harmoničnih odnosov v EU po težkem letu 2005.

Za diplomata leta se izbira med evropskim odposlancem za Afriko Aldom Ajellom za vlogo v DR Kongu, francoskim veleposlanikom pri Združenih narodih Jean-Marcom de la Sablierom za resolucijo o ustavitvi nasilja med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu, visokim predstavnikom EU v BiH Christianom Schwarz-Schillingom za prizadevanja za transformacijo države, zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano za pogajanja z Iranom ter finskim zunanjim ministrom Erkkijem Tuomiojo za skupno pozicijo EU o Libanonu.

V kategoriji 'najkampanja' tudi igralec

Za kampanjo leta se potegujejo: britanski igralec Colin Firth za kampanjo v imenu razvijajočih se držav v trgovinskih pogajanjih, romunska pravosodna ministrica Monica Macovei za boj proti korupciji, švedska poslanka Cecilia Malmstroem za boj za en sedež Evropskega parlamenta, avstrijski filmar Hubert Sauper za film o globalnem gospodarstvu Darwinova nočna mora ter Britanka Yvonne Watts za presedan v zdravstvenih storitvah.

Neevropski državljan leta pa bo nekdo izmed naslednjih: palestinski predsednik Mahmud Abas, generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, šef Microsofta Bill Gates, upokojeni šef ameriške centralne banke Alan Greenspan, turški pisatelj Orhan Pamuk ali pa švicarski pisatelj Tarik Ramadan.

Naziv novinar leta gre lahko v roke Sari Daniel z Nouvel Observateur za poročanje iz Iraka, Afganistana in Libanona, danskemu novinarju Nilsu Mulvadu za pisanje o kmetijski politiki EU, dopisniku Corriere della Sera Guidu Olimpiu za raziskave o aferi CIA, Williamu Samiiju z radia Svobodna Evropa ali Martine Vandemeulebroucke z Le Soirja za reportaže o imigrantih v Evropi.

Za poslovneža leta pa se potegujejo šef Deutsche Bank Josef Ackermann, šef E.ON Wulf Barnotat, predsednik uprave HSBC sir John Bond, lastnik Mittal Steel, Lakshmi Mittal, in soustanovitelja Skype Niklas Zennstroem in Janus Friis, še izhaja iz nominacij European Voice.