Bajuk zavrača očitke

Kot je znano, je računsko sodišče v sredo objavilo revizijsko poročilo o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2007, v katerem navaja, da je bil prenos deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije na Sod z namenom poplačila upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje nepravilno knjižen, zaradi česar državni proračun lani ni zabeležil presežka temveč devet milijonov evrov primanjkljaja.

"Ravnali smo po načelu, ki je bilo v Sloveniji uveljavljeno z letom 1995, ko je Sod začel delovati kot družba," je poudaril Bajuk. Prenos Telekomovih delnic je bil korektno knjižen, torej kot transakcija prenosa državnega premoženja, od tam naprej pa se je vodil izven sistema državnega proračuna, ki je bil predmet revizije. To ni nič novega, je poudaril Bajuk ter dodal, da še preverjajo, ali je računsko sodišče na takšno ravnanje že opozorilo kdaj v preteklosti.

Bajuk je še povedal, da so vse štiri javne blagajne, torej poleg državnega proračuna še zdravstvena in pokojninska blagajna ter proračuni občin, po zadnjih izračunih v letu 2007 ustvarile 90 milijonov evrov presežka. Tudi če bi sledili mnenju računskega sodišča, bi presežek še vedno znašal 45 milijonov evrov in ne le nekaj več kot 36 milijonov evrov, kot so izračunali sprva, je dejal. Celotne javne finance pa za leto 2007 kažejo presežek v višini 176,6 milijona evrov oz. 0,5 odstotka BDP, je dodal.

Žagar: Slovenija ni neto plačnica v evropski proračun

Na objavljeno poročilo računskega sodišča o predlogu zaključnega računa državnega proračuna za leto 2007 se je odzval minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar.

Žagar se je strinjal, da je Slovenija lani do proračuna EU izkazala neto primanjkljaj v znesku 8,6 milijona evrov, kot v revizijskem poročilu navaja računsko sodišče, vendar hkrati dodal, da je na osnovi uspešnih pogajanj za operativne programe lani prejela pomembna sredstva iz naslova avansov, ki pa niso sestavni del državnega proračuna. "To je posebnost Slovenije," je dejal ter menil, da bi bilo morda smiselno spremljati področje črpanja kohezijske politike ločeno.

Slovenija je pri črpanju evropskih sredstev kohezijske politike v tem trenutku med najuspešnejšimi državami članicami EU, je poudaril Žagar. V finančni perspektivi, ki se za področje strukturnih skladov končuje letos oz. za področje kohezijskih skladov v letu 2010, bodo sredstva po njegovih besedah v celoti počrpana. Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je največji, je denimo že v celoti realiziran, je dodal.

Tudi za novo finančno perspektivo 2007-2013 je obseg razpisanih sredstev oz. potrjenih projektov izjemno velik. Od skupaj 4,2 milijarde evrov je razpisanih oz. potrjenih kar za 1,5 milijarde evrov projektov, je še pojasnil Žagar.