Slovenija je letos javni dolg v primerjavi s predvidevanji prejšnje vlade znižala za 1,7 odstotka na 29 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2006 se bo zadolženost po napovedih ministra za finance Andreja Bajuka povečala na 29,6 odstotka BDP, kar pa je še vedno 1,3 odstotka manj od predvidevanj prejšnje vlade. "Tudi na podlagi proračunov za leti 2006 in 2007 bo zadolženost države ob koncu leta 2008 še vedno nižja od 30 odstotkov BDP," je zatrdil Bajuk.
Po Bajukovih pojasnilih je vlada javni dolg v letu 2005 znižala z uporabo sredstev, ki so bila državi na razpolago od prodaje deleža Nove Ljubljanske banke (NLB), s čimer je bil poplačan del starega dolga. "S tem smo dosegli, da bomo v prihodnjih 10 letih znižali stroške odplačevanja tega dolga za 27 milijard tolarjev, hkrati pa znižali glavnico za 15 milijard tolarjev," je dejal Bajuk in dodal, da je vlada javni dolg znižala tudi z okrepitvijo programa finančne optimizacije, s čimer bo prihodnje leto za servisiranje dolga država plačala dve milijardi tolarjev manj, prav toliko pa v letih 2007 in 2008.
Bajuk je zavrnil očitke nekaterih opozicijskih poslancev o vse večjem zadolževanju države ob sprejemanju proračunov za leti 2006 in 2007 v DZ. Finančni minister nasprotuje tudi navedbam nekaterih poslancev, da se je vlada v proračunih odločila povečati sredstva za represivne organe. Kot je pojasnil, gre za financiranje proračuna za obrambo in dolžnosti, ki jih ima država na področju policijske uprave.
"Te dolžnosti so povezane z obveznostmi, ki jih je Slovenija prevzela z vstopom v zvezo NATO, skladno s katerimi bomo do leta 2008 obrambi namenili sredstva v višini dveh odstotkov BDP, ter z obveznostmi na podlagi schengenske meje," je pojasnil Bajuk. Dodal je, da gre za odgovornosti države na mednarodni ravni, pri čemer Slovenija še vedno zaostaja za programom, ki ga je na tem področju sprejela že v letu 2002.
Minister Bajuk je zavrnil tudi navedbe o 40-milijardni vrzeli med letošnjimi proračunskimi prihodki in prihodki načrtovanimi za leto 2006 iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Prihodkov iz tega naslova bo po načrtih ministrstva za finance, tako Bajuk, za 18,4 milijarde tolarjev več. "Treba se je zavedati, da smo pod drobnogledom mednarodne skupnosti. In s takim pavšalnim razpolaganjem s podatkih v DZ je pod vprašaj postavljena celotna Slovenija," je prepričan finančni minister.
Bajuk se je dotaknil tudi zadolževanja občin, saj so na vlado, kot je dejal, leteli očitki, da sta zakona o izvrševanju proračuna in o financiranju občin odprla možnosti za dodatno zadolževanje občin. Kot je poudaril minister, so spremembe, ki jih je ta vlada sprejela, možnosti za dodatno zadolževanje občin zmanjšale in ne povečale. "Občine se namreč lahko zadolžijo za 20 odstotkov prihodkov iz preteklega leta. Možna je dodatna zadolžitev, pri čemer pa anuiteta ne sme biti več kot pet odstotkov prihodkov, in še dodatna zadolžitev v zvezi z evropskimi sredstvi, pri čemer anuiteta ne sme biti večja od treh odstotkov," je še pojasnil Bajuk.
"Občine se namreč lahko zadolžijo za 20 odstotkov prihodkov iz preteklega leta. Možna je dodatna zadolžitev, pri čemer pa anuiteta ne sme biti več kot pet odstotkov prihodkov, in še dodatna zadolžitev v zvezi z evropskimi sredstvi, pri čemer anuiteta ne sme biti večja od treh odstotkov," je še pojasnil Bajuk.