Največ pozornosti so posvetili lastništvu bank in vladanju v njih, privatizaciji in internacionalizaciji bank, spremembam v finančnem posredništvu in implementaciji baselskega konkordata, ki naj bi začel veljati leta 2005.
Analizirali so tudi tuje izkušnje, ki kažejo, da so največje banke v državah EU v večinski lasti domačih lastnikov, medtem ko so razmere v vzhodnoevropskih državah ravno obratne, saj so največje banke v lasti tujcev. Razmere v Sloveniji pa so nekje vmes med tema dvema modeloma.
Čeprav ugotovitve bančnikov glede lastništva in vodenja bank niso bile enotne, se je po besedah predsednika uprave Nove ljubljanske banke Marka Voljča večina bančnikov strinjala, da procesa spreminjanja lastništva ne bi bilo dobro zaustaviti. Posledice bi bile prej negativne kot pozitivne. S privatizacijo bi morali zagotoviti, da bi z lastniško strukturo bank prišli do njihovega kakovostnejšega upravljanja..
Privatizacija in internacionalizacija slovenskih bank sta procesa, ki slovenskemu bančništvu in gospodarstvu le koristita, meni prvi človek Banke Koper Vojko Čok. Ob tem so bančniki še ugotovili, da vse možnosti nakupa bank z domačim denarjem niso izčrpane.