Največ pozornosti so posvetili lastništvu bank in vladanju v njih, privatizaciji in internacionalizaciji bank, spremembam v finančnem posredništvu in implementaciji baselskega konkordata, ki naj bi začel veljati leta 2005.
Analizirali so tudi tuje izkušnje, ki kažejo, da so največje banke v državah EU v večinski lasti domačih lastnikov, medtem ko so razmere v vzhodnoevropskih državah ravno obratne, saj so največje banke v lasti tujcev. Razmere v Sloveniji pa so nekje vmes med tema dvema modeloma.
Čeprav ugotovitve bančnikov glede bančništva in vodenja bank niso bile enotne, se je, kot je povedal predsednik uprave Nove ljubljanske banke Marko Voljč, večina bančnikov strinjala, da procesa spreminjanja lastništva ne bi bilo dobro zaustaviti. Posledice bi bile prej negativne kot pozitivne. Po njegovih besedah je potrebno iskati pozitivne sinteze izkušenj do zdaj in zagotoviti z lastniško strukturo bank tudi njihovo boljše upravljanje.
Privatizacija in internacionalizacija slovenskih bank sta procesa, ki slovenskemu bančništvu in gospodarstvu le koristita, meni prvi človek Banke Koper Vojko Čok.
Univerzalnega recepta kako procesa izpeljati ni, saj so v tujini različni modeli tudi različno uspešni. Ob tem so bančniki še ugotovili, da vse možnosti nakupa bank z domačim denarjem niso izčrpane. Po besedah Čoka bi morali domači strokovnjaki ponuditi alternativne rešitve. V slednje bi bile lahko vključene tako fizične kot tudi pravne osebe in finančne inštitucije.
Bančniki so spregovorili tudi o novih oblikah varčevanja, in sicer o varčevanju v skladih. Ugotovili so, da pri nas vlada še precejšnje nezaupanje zato se tudi pokojninski skladi ne polnijo glede na pričakovanja.
