Banka Slovenije: Slovenija znova na razpotju, občutek varnosti je varljiv

"Menimo, da smo po lanskem preobratu, ko so bile dokapitalizirane nekatere slovenske banke, znova na razpotju in da je lahko občutek varnosti, ki ga sicer kažejo zadnji podatki, tako varljiv, da se znova zapletemo v začaran krog, ki se bo po našem mnenju znova reševal zgolj na račun davkoplačevalcev," je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

"Potrebujemo strategijo, kaj Slovenija želi v srednje ročnem obdobju," je poudaril in dodal: "Potrebujemo zagon novega investicijskega cikla ob hkratnem izvajanju ukrepov za oživitev gospodarstva, za katere menimo, da jih lahko začnemo izvajati v relativno kratkem času, pomenijo pa dolgoročne rešitve." Izpostavil je povečanje učinkovitosti zakonodaje in pravosodnega sistema, razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, izboljšanje bilanc bank in krepitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Nekateri od teh ukrepov se že izvajajo, vendar je treba po Jazbečevih besedah gledati na celovitost svežnja politik, komplementarnost ukrepov in hitrost njihovega izvrševanja. Vzdržna rast mora temeljiti na novih investicijah, ki bodo financirane z lastniškim, in ne dolžniškim kapitalom. "Sicer bomo porajajoče se okrevanje, ki ga trenutno zaznavamo v Sloveniji, zapeljali na slepi tir," je opozoril guverner.

Nove investicije lahko po njegovem dobimo le iz tujine. "Dejstvo namreč je, da v Sloveniji ni drugega kapitala kot davkoplačevalski denar," je spomnil in izpostavil, da je treba izdelati strategijo privabljanja tujih investicij. Lahko pa privatizacije tudi ne izvedemo, a potem mora to nekdo jasno povedati in pojasniti, kako bomo financirali gospodarsko rast, ter za to prevzeti odgovornost, je dodal.

'Ukrepi na dohodkovni strani verjetno edini možni'

Po mnenju centralnih bančnikov mora država natančno opredeliti glavne cilje fiskalne politike v okviru možnega, in ne želenega, ter jih jasno sporočiti javnosti. "Ukrepi na dohodkovni strani niso zaželeni, a so verjetno edini možni," je ocenil. Med njimi je omenil razmislek o uvedbi nepremičninskega davka, še večjih aktivnostih pri pobiranju davkov, možnostih širitve davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ter o skrajšanju seznama blaga in storitev, ki so predmet nižje stopnje DDV, je naštel.

Ob tem ne smejo izostati ukrepi na odhodkovni strani proračuna. Med njimi je kot dodatne ukrepe, ki bi jih morali izpeljati, naštel zdravstveno in pokojninsko reformo, reformo trga dela, reorganizacijo lokalne uprave in skupnosti, racionalizacijo stroškov izobraževanja ter učinkovitejšo porabo socialnih transferjev in subvencij.

Pri sanaciji bank pa je zaskrbljujoče, da je delež slabih posojil še visok in da narašča, med drugim pa je nujno prestrukturiranje sistema, odprodaja državnih deležev ter krepitev nadzora. Pri prestrukturiranju gospodarstva se tako lahko zgodi, da "bodo z zamudami postopoma izničeni učinki dokapitalizacij bank". Sistematično prestrukturiranje bi morala biti, kot je dejal, "prednostna naloga nove vlade", ki mora sprejeti odločitev, v katerih družbah je to najnujnejše.

Upajo, da jih bo vlada slišala

V Banki Slovenije pričakujejo, da bo vlada na njihov dokument odgovorila, upajo pa tudi na čimprejšnjo odločitev Evropske komisije glede programov prestrukturiranja Abanke in Banke Celje. Po Jazbečevih besedah upajo, da jih bo vlada slišala, saj "pogled, ki so ga predstavili, ni rožnat, rešitve obstajajo, a je vlada tista, ki lahko stvari zapelje na bolje".