Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti za letos

Rast bruto domačega proizvoda (BDP) bo prihodnje leto z 2,2 odstotka za 0,2 odstotne točke nižja, leta 2028 pa za 0,1 odstotne točke višja, kot so v centralni banki napovedali v predhodni napovedi iz decembra lani.

Inflacija se bo po njihovih izračunih leta 2027 z letošnjih 3,6 odstotka upočasnila na 2,3 odstotka, leta 2028 pa dodatno na 2,0 odstotka. Decembra so za leto 2027 predvideli 2,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, za leto 2028 pa približanje inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih.

Po nizki gospodarski rasti v lanskem letu okrevanje letos upočasnjujejo povečana geopolitična negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

"Kljub znakom pozitivnega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu v preteklih dneh negotovost v domačem in mednarodnem okolju ostaja prisotna," je opozoril.

Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar je pojasnila, da bo rast v Sloveniji skozi celotno napovedno obdobje višja kot v evrskem območju, kjer bo letos 0,8-odstotna, leta 2027 1,2-odstotna, leta 2028 pa 1,5-odstotna.

Glavni razlog za razliko je domače povpraševanje. Glavni motor letošnje gospodarske rasti v Sloveniji sta namreč potrošnja države in zasebna potrošnja, pri čemer slednjo spodbujata robusten trg dela in rast plač. Je pa ob konfliktih v svetu in spremembah na področju svetovne trgovine pričakovati več varčevanja, prav tako je letos zabeležen negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti, zadržane so investicije, je nanizala Brezigar.

Prihodnje leto bo prispevek neto izvoza h gospodarski rasti po napovedih že pozitiven, leta 2008 se bodo krepile tudi investicije.

V zvezi z napovedjo inflacije je predstavnica Banke Slovenije povedala, da jo letos poganjata tesen trg dela in rast plač, predvsem pa zunanji dejavniki, kot je rast cen energentov, ki so posledica konflikta na Bližnjem vzhodu. Stanje tam naj bi se sicer umirilo, tako da naj bi se znižale tudi cene energentov in z njimi inflacija.

Brezigar se je v nadaljevanju dotaknila trga dela. Kot je navedla, bo rast zaposlenosti ob negotovih gospodarskih razmerah in strukturnem pomanjkanju delovne sile ostala skromna. Skupna zaposlenost se bo letos povečala za 0,4 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 0,2 odstotka. Rast bo skoraj izključno temeljila na zaposlovanju sektorja država. Stopnja brezposelnosti bo tudi v prihodnjih letih ostala nizka, v povprečju 3,9-odstotna.

V tej luči je po izračunih banke pričakovati ohranjanje visoke rasti plač, ki bo letos 7,2-odstotna, v naslednjih dveh letih pa se bo postopno umirjala na 4,8 oz. 4,4 odstotka. V celotnem napovednem obdobju naj bi rast plač presegala rast produktivnosti, kar naj bi dodatno krepilo stroške dela na enoto proizvoda.

"Glavni razlog za dvig plač letos sta dvig minimalne plače, ta se je povečala za 16 odstotkov, in plačna reforma v javnem sektorju," je povzela Brezigar.

Spregovorila je še o javnofinančni sliki države. Javnofinančni primanjkljaj se bo letos približal referenčni vrednosti treh odstotkov BDP, prihodnje leto jo bo presegel, leta 2028 pa bo pri 3,4 odstotka BDP. Rast poleg že omenjenih minimalne plače in plačne reforme poganjajo energetski ukrepi in dolgotrajna oskrba, je povedala predstavnica centralne banke.

Posledično ni pričakovati padca javnega dolga pod 65 odstotkov BDP, kar "zmanjšuje naš fiskalni prostor, če bi prišlo do nekih novih nepredvidljivih dogodkov", je posvarila.

Javnofinančna in druga tveganja bi tudi lahko prispevala k nižji gospodarski rasti in višji inflaciji od napovedi.

V Banki Slovenije so sicer pripravili dva alternativna scenarija. Če bi kriza na Bližnjem vzhodu trajala dlje časa, bi rast BDP letos znašala le 1,6 odstotka, inflacija pa bi dosegla 4,7 odstotka. Če bi se konflikt začel razreševati takoj, ne pa konec leta, pa bi bila rast letos 2,1-odstotna, inflacija pa 3,4-odstotna.