Banka Slovenije znižala napoved letošnje rasti na 1,3 odstotka

Makroekonomsko okolje v Sloveniji sta letos zaznamovala predvsem visoka inflacija in izzvenevanje učinkov okrevanja gospodarstva po pandemiji covida-19, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.

Po razmeroma visoki rasti v preteklih dveh letih za letos pričakujejo, da se bo gospodarska rast umirila na 1,3 odstotka. Z nadaljnjim nižanjem inflacije, rastjo realnih dohodkov prebivalstva ter postopnim okrevanjem izvoznega povpraševanja pa naj bi se nato gospodarska rast ponovno postopoma okrepila. Za leto 2026 je napovedana pri 2,5 odstotka, kar je eno odstotno točko nad napovedjo za območje z evrom.

Višja napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za Slovenijo izhaja iz višje rasti razpoložljivega dohodka, ki izhaja iz robustnega trga dela, visoko privarčevanih sredstvih in boljše neto finančne pozicije, je pojasnila direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.

Med razlogi za ohlajanje gospodarske aktivnosti v letošnjem letu sta manjša zasebna potrošnja in manjša mednarodna menjava, ki pa se bosta po pričakovanjih v obdobju 2024-2026 znova okrepila. Visoka bo tudi državna potrošnja, in sicer ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in postopnem uveljavljanje sistema dolgotrajne oskrbe, pozitiven bo tudi pozitiven prispevek zalog, je dejala Brezigar Mastenova.

Na drugi strani pa bodo po njenih besedah investicije, ki so letos ohranjale gospodarsko rast, v naslednjih treh letih nižje, in sicer predvsem zaradi nižje naložbene aktivnosti države ob prehodu v novo evropsko finančno perspektivo, saj se ta sredstva črpajo ob koncu obdobja, ter višjih stroških financiranja in tesnega trga dela.

Do leta 2026 je tako pričakovati stabilno rast, ki pa bo po oceni centralne banke nekoliko nižja od dolgoročnejšega potenciala. V tem obdobju se bo predvidoma upočasnila rast zaposlenosti, in sicer z lanskih treh odstotkov na 1,2 odstotka v letošnjem letu in na okoli 0,5 odstotka v preostanku obdobja. Upočasnitev bo najizrazitejša v predelovalnih dejavnostih, kjer se po besedah Brezigar Mastenove že pozna upadanje izvoznih naročil in poslabšane razmere poslovanja, zaposlovanje se je praktično že ustavilo.

Kljub težjim razmeram v predelovalnih dejavnostih pa Banka Slovenije ne pričakuje, da se bo skupna zaposlenost zmanjšala oz. da se bo brezposelnost povečala, in sicer "ker je prišlo do spremenjenih vzorcev na trgu dela po pandemiji in tudi ob znakih kopičenja delavcev".

Ob takšnih razmerah na trgu dela in vztrajni inflaciji bo nominalna rast plač v obdobju do 2026 ostala visoka. Letos naj bi znašala 11,5 odstotka, nato pa naj bi se postopoma umirjala. Tudi realno bodo plače rasle, kar bo po njenih besedah letos prispevalo k nadomestitvi izgube kupne moči ob visoki inflaciji lani. Realna rast plač bo višja kot rast produktivnosti, kar pomeni višanje stroškov dela in vpliv na inflacijo.

Inflacija bo letos po napovedi Banke Slovenije znašala 7,2 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v junijski napovedi, v letu 2024 pa 3,0 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj od prejšnje napovedi. Za leto 2025 pa je pričakovanje glede inflacije zvišano za 0,5 odstotne točke na 3,1 odstotka. Razlog za takšna pričakovanja je, da bo v letu 2024 vladna regulacija cen elektrike in plina skupno inflacijo zniževala, v letu 2025 pa predvidoma ne več.

Razlika med inflacijo v Sloveniji in povprečjem evrskega območja, predvsem pri osnovni inflaciji, se bo predvidoma ustalila pri okoli odstotni točki.

"Analiza kaže, da se je razmik med slovensko in evrsko inflacijo začel poglabljati lani, in sicer prvotno kot posledica večje izpostavljenosti globalnim ponudbenim šokom, ki so odražali predvsem težave v dobavnih verigah, kasneje pa smo imeli hitrejše okrevanje agregatnega povpraševanja in večjo tesnost trga dela. To je vodilo v večjo rast plač," je povedala Brezigar Mastenova. Pričakujejo, da bo ta učinek v letu 2026 počasi izzvenel.

Na javnofinančni položaj bodo v obdobju do 2026 vplivali zlasti izdatki za obnovo po poplavah in za blaženje cen energentov. Proračunski primanjkljaj naj bi bil po letošnjem v višini 3,7 odstotka BDP nato nekoliko pod tremi odstotki BDP. Delež dolga države v BDP se bo ob rasti slednjega z letošnjih okoli 70 odstotkov zmanjšal na okoli 67 odstotkov BDP.

Med domačimi tveganji glede gospodarske rasti so naraščajoči stroški dela, če bi bila rast plač višja od predvidene in če bi realna rast plač dlje časa presegala rast produktivnosti, ter nadpovprečna stopnja varčevanja gospodinjstev in presežni prihranki. Med globalnimi dejavniki še zmeraj izstopajo geopolitične razmere, ki bi lahko privedle do novih šokov predvsem na ponudbeni strani, kar bi verjetno povišalo cene surovin. Med tveganji je tudi, da bi se trenutno šibko svetovno povpraševanje izkazalo za bolj strukturno ter da bi se uresničila makrofinančna tveganja v nekaterih svetovnih gospodarstvih, na primer na Kitajskem.