Banke diskriminirajo potrošnike?

Informacijski sistem Sisbon so banke in hranilnice vzpostavile s 1. januarjem 2008. Določila zakona o bančništvu, ki bankam nalaga vzpostavitev sistema za izmenjavo informacij v boniteti komitentov, so presplošna, je povedal Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). "Na tako občutljivem področju, kot so podatki o finančnem poslovanju, bi zakon moral natančno predpisati nabor podatkov, ki jih banke še lahko zbirajo, namesto, da jim ta prepušča proste roke," je povedal Krisper in dodal, da je potrebna sprememba zakona.

Banke nameravajo tržiti osebne podatke

Kot je dejal Krisper, je cilj Sisbona postopno vključevanje drugih tržnih akterjev v izmenjavo podatkov o boniteti potrošnikov, predvsem nebančnih kreditodajalcev, leasing hiš, ponudnikov telekomunikacijskih in energetskih storitev, kataloške prodaje in najemodajalcev.

Banke po njegovem nameravajo osebne podatke potrošnikov tržiti drugim podjetjem. ZPS bo od pristojnih institucij zahtevala, da preprečijo razpolaganje z osebnimi podatki v sistemu vsem podjetjem, ki niso banke ali hranilnice.

V Sisbon se bodo zbirali podatki o boniteti potrošnikov, vanj pa bodo vključeni praktično vsi potrošniki. Cilj takšnega sistema je osredotočenje na dobičkonosne potrošnike in njihovo kreditiranje 'do roba', je opozoril Krisper. ZPS predlaga, da se v Sisbonu zbirajo le negativni podatki, torej podatki o preteklem neizpolnjevanju obveznosti s strani potrošnikov pri poslovanju z bankami.

Oškodovanja in diskriminacija potrošnikov?

Na podlagi podatkov iz Sisbona nameravajo banke razviti interne ali skupne sisteme credit scoringa, kriterije, po katerih bodo potrošniki razvrščeni v različne bonitetne razrede, je menil Krisper. Banka bo potrošniku v visokem bonitetnem razredu ponudila posojilo pod ugodnimi pogoji, potrošniku iz nižjega bonitetnega razreda pa bo posojilo zavrnila ali pa ga odobrila pod občutno slabšimi pogoji.

Banke bi morale pred vzpostavitvijo modelov scoringa iz podatkov Sisbona natančno določiti kriterije uporabe podatkov in način obveščanja potrošnikov o uporabi modelov, da bi preprečili oškodovanja in diskriminacijo potrošnikov, je opozoril Krisper.

"V pravilih poslovanja Sisbona ni nobenih določil o sankcijah za posredovanje napačnih osebnih podatkov in za zlorabo podatkov v sistemu," je dejal Krisper in dodal, da ZPS predlaga, da se že v pravilih določi visoke sankcije za posredovanje napačnih osebnih podatkov in za zlorabo teh podatkov.

Banka Zasavje je kršila pogodbo

Predstavili so tudi prvo sodbo v primeru modrega varčevanja. "Okrajno sodišče v Trbovljah je odločilo, da je NLB Banka Zasavje kršila pogodbo o modrem varčevanju, ker je v nasprotju s pogodbo zniževala pogodbeno obrestno mero," je povedala odvetnica ZPS Živa Drol Novak.

Ker je sodišče ugotovilo, da banka med varčevanjem ni sprejela ustreznih sklepov o povečanju obrestne mere, je štelo, da je obveznost banke v tem delu nedoločljiva, zato je treba po mnenju sodišča za preračun obresti za celotno obdobje petletnega varčevanja uporabiti začetno obrestno mero, ki je zapisana v pogodbi. Sodišče je banki naložilo plačilo razlike.

Ker je v pogodbi zapisana le pogodbena obrestna mera za prvo leto varčevanja, pa se z višino prisojenega zneska ne more strinjati varčevalec, saj je bil temeljni namen pogodbe vsakoletno povečanje obrestne mere.