Banke januarja s 44 milijoni evrov dobička pred davki

Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je januarja znižala na 9,5 odstotka. Po opaznem zmanjšanju obsega posojil decembra lani se je ta januarja povečal za 199 milijonov evrov, so v najnovejši mesečni publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije.

Januarja se je s prirastom za 227 milijonov evrov močno povečal obseg posojil podjetjem in bil precej nad povprečjem lanskega leta, ki je znašalo 99 milijonov evrov. Kreditiranje je bilo podobno kot jeseni: precej skoncentrirano na nekaj večjih družb. Medletna rast se je januarja znižala na 11,9 odstotka, a ostala med najvišjimi v evrskem območju.

Kreditiranje gospodinjstev se je v segmentu stanovanjskih posojil umirilo, v segmentu potrošniških pa je postalo intenzivnejše. Potem ko je povprečen mesečni prirast stanovanjskih posojil v letu 2022 znašal 61 milijonov evrov, se je njihov obseg prvič po januarju 2016 zmanjšal, in sicer za štiri milijone evrov. Njihova medletna rast se je znižala na 9,2 odstotka, glede na evrsko povprečje pa je bila še naprej visoka.

Povprečen mesečni prirast potrošniških posojil v letu 2022 je znašal dva milijona evrov, januarja pa se je povečal najbolj po oktobru 2019, in sicer za 10 milijonov evrov oz. medletno za 1,6 odstotka. S tem se je medletna rast vidno približala povprečni rasti v evrskem območju.

Obrestne mere za na novo odobrena posojila nebančnemu sektorju so se januarja dodatno zvišale. Precej so se zvišale fiksne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam, ki so bile glede na januar 2022 višje za 4,6 odstotne točke, medtem ko so bile spremenljive višje za 2,5 odstotne točke.

Pri posojilih gospodinjstvom so bile spremenljive obrestne mere višje od fiksnih. Pri stanovanjskih posojilih so bile spremenljive glede na enako obdobje lani višje za 2,9 odstotne točke, pri potrošniških za 2,2 odstotni točki, medtem ko so bile fiksne pri stanovanjskih višje za 2,1 odstotne točke, pri potrošniških pa za 0,8 odstotne točke.

Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je januarja ohranil na decembrski ravni. Na ravni celotnega portfelja je ta delež znašal 1,1 odstotka, kar je manj kot v povprečju evrskega območja, nespremenjen je bil tudi v sektorju podjetja. Med dejavnostmi se je nadaljeval polletni trend rasti deleža v dejavnosti rekreacije, kulture in razvedrilu. Po polletnem naraščanju se je delež v gostinstvu januarja ustavil pri 14,9 odstotka.

Pokritost nedonosnih izpostavljenosti z oslabitvami in rezervacijami se je po zniževanju v drugi polovici lanskega leta januarja nekoliko povečala, na 56,4 odstotka, kar sodi med največje stopnje pokritosti v evrskem območju. Opazen je trend naraščanja pokritosti donosnih izpostavljenosti pri potrošniških posojilih, medtem ko je pokritost v drugih delih portfelja upadala ali stagnirala.

Medletna rast bilančne vsote se je januarja upočasnila na 4,3 odstotka. Vloge nebančnega sektorja so se po močnem povečanju ob koncu lanskega leta januarja zmanjšale. Gibanje medletne rasti vlog nefinančnih družb postaja bolj volatilno.

Visoki prilivi vlog gospodinjstev, ki so bili prisotni ob koncu lanskega leta, se januarja niso nadaljevali. Povečanje za 67 milijonov evrov je bilo za več kot polovico nižje od lanskega povprečja mesečnih prilivov. Ob še vedno nizkih depozitnih obrestnih merah, ki zaostajajo za evrskim povprečjem, se je ohranil visok delež vlog na vpogled.

Dohodek bank se je januarja na podlagi višjih neto obrestnih prihodkov močno povečal. Neto obresti so ob koncu lanskega leta medletno presegale lanske za petino, januarja so se skoraj podvojile. Neto obrestna marža se hitro zvišuje. Z zviševanjem obrestnih mer cenovni učinki vse bolj prispevajo k povečevanju neto obrestnih prihodkov.

Operativni stroški so se januarja povečali predvsem zaradi povečanja stroškov iz naslova sklada za reševanje in sistem zajamčenih vlog. Banke so januarja oblikovale zelo malo, nekaj več kot milijon evrov neto oslabitev in rezervacij, medtem ko so jih januarja lani še neto sproščale v višini petih milijonov evrov.

Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je konec leta dosegel 18,5 odstotka. Količnik CET1 se je ustalil pri 15,9 odstotka in s tem prekinil trend zniževanja iz predhodnih četrtletij. Oba količnika sta bila višja glede na evrsko povprečje, količnik skupne kapitalske ustreznosti za 0,1 odstotne točke in količnik CET1 za 0,8 odstotne točke.

V zadnjem obdobju dogajanje na bančnem področju zaznamujejo pretresi v ameriškem in švicarskem bančnem sistemu. Slovenski bančni sistem podobno kot v evrskem območju posluje stabilno in z visoko likvidnostjo, so še zapisali v slovenski centralni banki.