Banke ob polletju z dve tretjini manjšim dobičkom

K zmanjševanju dobičkonosnosti bank prispevajo izrazito bolj neugodna gibanja tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, sklepa Banka Slovenije. Neto obrestni prihodki so se letos zmanjšali za 3,6 odstotka, neobrestni prihodki za lanskimi zaostajajo za več kot četrtino, za 4,6 odstotka pa so se povečali obrestni odhodki bank.

Poslabšane gospodarske razmere vplivajo na povečanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki jih je bilo v prvem polletju za 98 milijonov evrov oziroma 16,5 odstotka ustvarjenega dohodka bank, v najnovejši publikaciji o poslovanju bank piše centralna banka. V prvem polletju so imele te stroške vse banke in hranilnice, razen ene, medtem ko je bilo pred letom dni takšnih le sedem.

Bilančna vsota bančnega sistema se je junija povečala na 43,2 milijarde evrov, kar je 7,7 odstotka več kot ob lanskem polletju. Ob nadaljnji rasti vpoglednih vlog so banke v šestih mesecih povečale sredstva na računih pri centralni banki za 1,6 milijarde evrov, od tega junija za 638 milijonov evrov.

Upočasnjena rast posojil nebančnemu sektorju

V času gospodarskega šoka, ki je posledica epidemije, se je rast posojil nebančnemu sektorju močno upočasnila, junija na 1,8 odstotka na letni ravni, kar je štiri odstotne točke manj kot konec lanskega decembra. Na zmanjšanje posojil v juniju je vplivalo predvsem zmanjšanje posojil podjetjem in gospodinjstvom.

Banka Slovenije ugotavlja, da so se posojila podjetjem po nadpovprečnem povečanju v marcu junija zmanjšala tretji mesec zapored. Medletna rast se je do polletja upočasnila na 0,6 odstotka.

Rast posojil gospodinjstvom se znižuje že vse leto, še posebej od začetka epidemije 

Junija je bila pri 1,8 odstotka. Hitro se je upočasnila zlasti rast potrošniških posojil, se je pa v prvem polletju nekoliko upočasnila tudi medletna rast stanovanjskih posojil.

Nedonosne izpostavljenosti bank se letos ohranjajo pod eno milijardo evrov. Delež je bil junija pri dveh odstotkih, kar pomeni znižanje za 0,1 odstotne točke.

Vloge nebančnega sektorja se letos izrazito povečujejo, do konca junija se je njihova rast zvišala na 9,9 odstotka na letni ravni. Rast vlog gospodinjstev je bila 10,2-odstotna, kar v centralni banki pripisujejo manjši potrošnji gospodinjstev, denarnim izplačilom države z namenom blaženja posledic epidemije ter izplačilom regresa.

Hkrati je bila letna rast vlog podjetij junija kar 13,6-odstotna. Podjetja pri bankah držijo za 7,3 milijarde evrov vlog, od katerih jih je tri četrtine na vpogled, ki se tudi najhitreje povečujejo.

Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je na ravni bančnega sistema v prvem četrtletju 2020 na konsolidirani osnovi zmanjšal na 18 odstotkov, količnik CET1 pa na 16,3 odstotka. Banka Slovenije ob tem dodaja, da je zmanjšanje predvsem posledica enkratnega učinka, dokončen položaj pa bo razviden v naslednjih mesecih.