Barroso predlaga popoln nadzor

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju ob predstavitvi novega vala ukrepov za premagovanje vse hujše finančne in gospodarske krize pozval k takojšnji reformi sistema nadzora finančnih trgov na ravni EU. Evropska komisija predlaga tudi poseben sistem sankcij za banke in bankirje, ki ne spoštujejo pravil.

"Napočil je čas, ko moramo prekiniti krog nepripravljenosti na posojanje," je poudaril predsednik Evropske komisije. Za to je po njegovih besedah potrebno zagotoviti enake možnosti za vse banke in vzpostaviti zaupanje v finančne trge na splošno. Evropska komisija je v ta namen podprla priporočila Larosierjeve skupine za čezmejni finančni nadzor.

Larosierjeva skupina je sicer predlagala reformo sistema finančnega nadzora v EU v treh letih, torej do leta 2012, vendar je Barroso danes poudaril, da bi se to moralo zgoditi čim prej. Evropska komisija bo konkretne predloge za reformo finančnega nadzora predlagala proti koncu maja, nato pa bo o tem razpravljal vrh EU na junijskem srečanju.

Vodja visoke skupine za čezmejni nadzor, francoski ekonomist Jacques de Larosiere, je minulo sredo opozoril, da je finančna regulacija v EU prešibka ter priporočil vzpostavitev dveh novih evropskih nadzornih teles: evropskega sistema finančnih nadzornikov, ki bi spremljal dnevno delovanje bank in trgov ter evropskega sveta za sistemska tveganja.

Na vprašanje, kolikšne so možnosti, da bo EU uspelo doseči soglasje in upoštevati te predloge ter dejansko vzpostaviti boljši finančni nadzor, kot to predlaga Larosierjeva skupina, je Barroso minulo sredo odgovoril: "Če nam ne bo uspelo zdaj, nam ne bo nikoli." "Poročilo je celostno, zelo kakovostno in prihaja v kritičnem času," je dodal.

De Larosiere ni priporočil 'nerealističnega' enotnega evropskega nadzornega organa, za katerega naj v EU ne bi bilo podpore, temveč gredo predlogi bolj v smeri krepitve finančnega sodelovanja med državami ter izboljšanja sposobnosti, da države članice skupaj nadzorujejo finančni sektor.

V nizu ukrepov, ki jih je komisija predstavila danes, velja izpostaviti predloge za sankcioniranje bank in bankirjev, ki ne spoštujejo pravil. Ukrepi vključujejo več preglednosti, reformo sistema nagrajevanja in zmanjševanje tveganj. "Naše sporočilo je jasno. Državljanom, podjetjem in vsej skupnosti moramo poslati močan signal, da obstaja izhod iz te krize," je poudaril Barroso.

Novi predlogi za premagovanje vse hujše finančne in gospodarske krize se sicer nanašajo na štiri področja: gospodarsko s ciljem ponovne vzpostavitve zaupanja, finančno s ciljem odprave problemov na finančnih trgih, socialno s ciljem pomagati ljudem in globalno, ker je pri soočanju s krizo pomemben globalni odziv, je še pojasnil Barroso.

Predsednik komisije je ob predstavitvi ukrepov tudi poudaril, da preučujejo vse možnosti za pomoč državi z evrom, ki bi se znašla na robu bankrota. "Spremljamo razmere v območju evra in zunaj območja evra in prepričan sem, da se bomo sposobni odzvati na kakršno koli težko situacijo," je menil.

"Če bo problem v območju evra, imamo sredstva za ukrepanje, toda ne bom ugibal, kako in kdaj ter v primeru katerih držav, saj govorimo o trgih. Pazljivi moramo biti, kako to komentiramo," je dodal. Podobno sporočilo je nedavno posredoval tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia.

Barroso je ob predstavitvi ukrepov komentiral tudi možnost izdaje skupnih evropskih obveznic. Države z evrom so po njegovem mnenju tako razdeljene glede tega vprašanja, da za zdaj ni realistične možnosti za ta korak. "Zamisel je zanimiva, a obstaja zelo jasno nasprotovanje v številnih državah članicah," je dejal.

Ob tem je Barroso tudi spomnil na težave, ki jih imajo države članice pri doseganju dogovora o tem, kako bodo porabile pet milijard evrov, namenjenih večinoma za energetske projekte, med katerimi je tudi slovenski plinovod s predvidenimi 40 milijoni evropskega sofinanciranja. Če se glede tega ne morejo poenotiti, se bodo glede obveznic še manj, je ocenil.

Nove predloge je Barroso predstavil v okviru sporočila komisije pred vrhom EU, ki bo 19. in 20. marca v Bruslju. V njem evropske voditelje poziva, naj še okrepijo usklajeno evropsko delovanje v boju proti gospodarski krizi, medtem ko protekcionizem in strukturne razlike med članicami spet delijo EU na vzhodni in zahodni blok.

Dokument poleg omenjenega tudi nakazuje, kako lahko EU z jasno in skupno zavezo odigra vodilno vlogo tudi na srečanju skupine industrijsko najrazvitejših in hitro rastočih gospodarstev G20, ki bo 2. aprila v Londonu. Na tem vrhu ne bodo sodelovale vse države članice, zato naj bi tiste, ki bodo tam, posredovale enotno sporočilo EU.

Cilj ostrejšega nadzora nad finančnimi trgi je predvsem ponovna vzpostavitev zaupanja v finančne trge, saj je zaradi pomanjkanja zaupanja v krču posojilna dejavnost med bankami, pa tudi med bankami ter podjetji in posamezniki. Sprostitev posojilne dejavnosti je nujna za izhod iz vse hujše finančne in gospodarske krize, ki pesti EU in ves svet.