BDP lani okreval za 8,1 odstotka

Leto 2021 je bilo za slovensko gospodarstvo leto okrevanja po koronskem šoku v 2020, so navedli na statističnem uradu. Po prvi oceni se je BDP tako realno zvišal za 8,1 odstotka, nominalno pa za 10,9 odstotka. BDP v tekočih cenah je tako ob koncu leta dosegel 52,02 milijarde evrov. Na celoletno rast je imelo pomembno vlogo tako zunanje kot domače povpraševanje, je pojasnila Romana Korenič s statističnega urada. V prvi polovici leta je k rasti bolj izrazito prispeval izvoz, ki se je sicer povečeval skozi vsa četrtletja.

Izvoz je bil lani večji za 13,2 odstotka, uvoz pa za 17,4 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek se je s predlanskih skoraj 4,33 milijarde evrov zmanjšal na nekaj več kot 2,76 milijarde evrov. "K temu je prispevalo tudi dejstvo, da so cene, po kateri podjetja uvažajo, naraščale hitreje kot cene, po katerih naši izvozniki izvažajo," je pojasnila Koreničeva.

Domača potrošnja se je po predlanskem 4,6-odstotnem znižanju lani povečala za 10,8 odstotka. Končna potrošnja je imela pri tem večji vpliv od bruto investicij. Te so se lani povečale za 15,5 odstotka, od tega za 12,3 odstotka bruto investicije v osnovna sredstva. V zadnjem lanskem četrtletju je bil BDP medletno višji za 10,4 odstotka.

Po desezoniranih podatkih se je BDP v zadnjem lanskem trimesečju na četrtletni ravni okrepil za 5,4 odstotka, medletno pa za 10,5 odstotka. V zadnjem četrtletju se je domača potrošnja, v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, povečala za 13,9 odstotka. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev. Povečala se je za 22,9 odstotka. Višje so bile tudi bruto investicije (+0,8 odstotka), od tega investicije v osnovna sredstva za 11 odstotkov. "Najbolj so se povečale investicije v stroje in opremo, rast smo zaznali tudi pri investicijah v drugo opremo in pri gradbenih investicijah, med temi so se bolj povečale investicije v stanovanjsko gradnjo," je strnila Koreničeva.

V okviru zasebne potrošnje, ki je bila po besedah Koreničeve celo višja kot v drugem četrtletju, pa so nekoliko bolj opazni izdatki gospodinjstev za tiste dobrine, za katere so predlani upadli bolj - izdatki za oblačila in obutev, trajne dobrine, pohištvo. Med vrstami dnevnih nakupov so bolj izrazito narasli izdatki za goriva in storitve, je dodala.

Že tretje četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 16,8 odstotka, izvoz pa za 12,1 odstotka. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tudi tokrat negativen (za 2,3 odstotne točke).

Skupna zaposlenost je medtem znašala 1.054.000 oseb; na letni ravni se je povečala za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v vsaki od teh dejavnosti približno 3000 oseb). "Če strnemo celo leto, smo že v polovici leta presegli krizno raven," je še dejala Koreničeva. Večina komponent se je po njenih besedah povečala, v nekaterih segmentih pa predkoronske ravni še nismo presegli. "Na izdatkovni strani so to potovanja – tako izvoz kot uvoz," je dejala Koreničeva in dodala, da se ravni iz leta 2019 bolj približujemo pri potovanjih domačega prebivalstva v tujino, medtem ko je prihod tujih turistov še vedno krepko zaostaja.

Gostinstvo je po njenih besedah še okoli 30 odstotkov pod ravnjo iz leta 2019, opazno zaostajajo še dejavnosti, ki so vezane na kulturo in razvedrilo. Lansko okrevanje je sicer preseglo vse napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so bile v najboljšem primeru pri okoli sedemodstotni rasti gospodarske dejavnosti. Za letos so napovedi vse od 3,8 odstotka (Evropska komisija), pa do 5,4 odstotka Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Zadnje napovedi so bile že nekoliko nižje, in to predvsem zaradi negativnih učinkov rasti cen in težav v dobavnih verigah. A dosedanje napovedi še ne vključujejo ruskega napada na Ukrajino in potencialnega šoka dogajanja na vzhodu Evrope za evropsko in globalno gospodarstvo.