Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,5 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,4 odstotka, v primerjavi s tretjim trimesečjem lani pa za 2,1 odstotka.
Rast BDP se tako še naprej umirja. Če je bila v lanskem tretjem četrtletju na letni ravni še 3,6-odstotna, je bila v naslednjih dveh trimesečjih 2,8-odstotna, v drugem letošnjem četrtletju pa po popravljenih ocenah statističnega urada 2,7- in ne 2,6-odstotna.
Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast na četrtletni ravni v prvih dveh trimesečjih leta 0,7-odstotna, v tretjem pa se je umirila na 0,4 odstotka. Na letni ravni je bila v prvem trimesečju še triodstotna, se v drugem četrtletju po popravljenih podatkih upočasnila na 2,6 odstotka in v tretjem trimesečju pristala pri 2,1 odstotka.
Rast izvoza kot gonila BDP se je v tretjem četrtletju po podatkih statistikov umirila. Izvoz se je namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil za 4,5 odstotka, potem ko je bila v drugem trimesečju rast izvoza pri 6,1 odstotka.
A upočasnjuje se tudi uvoz, čigar rast je bila v tretjem trimesečju pri 1,7 odstotka, potem ko je bila v drugem četrtletju pri štirih odstotkih. Ker se uvoz upočasnjuje hitreje kot izvoz, je saldo menjave s tujino dejansko k rasti BDP v tretjem četrtletju prispeval več kot v prvih dveh trimesečjih. Pozitivni prispevek je bil pri 2,3 odstotne točke.
Zasebna potrošnja gospodinjstev še naprej ugodno vpliva na gospodarsko dejavnost. V tretjem četrtletju se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečala za 1,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot v drugem trimesečju in za 0,7 odstotne točke več kot v prvih treh mesecih leta. Rasla je tudi potrošnja države, končna potrošnja pa je bila tako v medletni primerjavi višja za 1,2 odstotka.
Bruto investicije so medtem po umiritvi v drugem četrtletju tokrat celo upadle. Glede na lansko tretje četrtletje so se zmanjšale za 2,6 odstotka. Glavni razlog za to je predvsem upad investicij v gradbene objekte. Te so ob izteku investicijskega cikla v komunalno infrastrukturo, sofinanciranega s sredstvi EU, upadle za 11,6 odstotka. Podjetja so kot pozitivni znak po drugi strani povečala investicije v opremo in stroje. Rast teh je bila v medletni primerjavi 5,5-odstotna.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.