Gre za pomemben preobrat v energetski politiki države, ki je v začetku 2000-ih sprejela zakonodajo o postopnem opuščanju jedrske energije. Belgijski premier je ob tem poudaril, da želi država zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in okrepiti nadzor nad lastno oskrbo z energijo, poroča DW.
V načrtu je prevzem vseh sedmih jedrskih reaktorjev, skupaj z zaposlenimi, infrastrukturo in tudi obveznostmi, kot je ravnanje z jedrskimi odpadki. Trenutno sicer obratujeta le dva reaktorja, a bi z dogovorom ustavili načrtovano razgradnjo preostalih.
Belgija je že lani uradno opustila več kot 20 let star načrt zapiranja jedrskih elektrarn, v zadnjih letih pa je podaljšala tudi življenjsko dobo nekaterih najstarejših reaktorjev.
Za preobratom stojijo predvsem razmere na energetskih trgih. Po vojni v Ukrajini in nedavnih napetostih na Bližnjem vzhodu, ki vplivajo na dobavo energentov, so cene energije znova poskočile.
Evropa, ki je močno odvisna od uvoza energije, zato vse bolj išče stabilne domače vire. Jedrska energija se v tem kontekstu znova postavlja v ospredje.
Po raziskavi EU iz leta 2024 več kot polovica Evropejcev meni, da bo jedrska energija v prihodnjih desetletjih pozitivno vplivala na kakovost življenja.
Belgijski načrt nacionalizacije tako ni osamljen primer, temveč del širšega trenda v Evropi. Države v času negotovih dobav in visokih cen iščejo načine za večjo energetsko neodvisnost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.