Pogodbene obveznosti
Alja Brglez, direktorica Vladnega urada za informiranje, je za 24 ur povedala, da so se za prodajo KBC-ju odločili zato, ker je KBC v skladu s programom privatizacije NLB, ki ga je vlada sprejela že maja lani. Cena zakupljenega dela znaša 435 milijonov eurov, kar znese 98 milijard tolarjev. Denar se bo stekel na račun nemške banke Deutsche Bank v Frankfurtu 120 dni po podpisu pogodbenih dokumentov, pretežni del pa ga bodo namenili za odplačilo dolgov RS do tujine.
Dogovorjena cena ene delnice NLB je torej 37.350 tolarjev, kar je po oceni finančnega ministra Antona Ropa zelo ugodno, saj je precej višja od cene, po kateri se trguje z delnicami NLB. Prav tako je zelo visoko razmerje med prodajno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice.
V pogodbah je med drugim tudi določeno, da bodo imeli Belgijci v novem 11-članskem nadzornem svetu NLB štiri predstavnike, v petčlanski novi upravi pa enega. Predlog sestave nove uprave mora pripraviti sedanji predsednik uprave NLB Marko Voljč, saj mu je nadzorni svet NLB v začetku leta naložil, naj pripravi predlog članov vodstva banke, ki bi banko vodilo naslednjih pet let. Država je v pogodbi o prodaji delnic prevzela jamstvo, da NLB nima in ne bo imela nikakršnih obveznosti v zvezi s staro Ljubljansko banko. Ta jamstva ji je KBC v pogajanjih postavljala za pogoj za sklenitev posla.
Prodajo je potrebno presoditi na dolgi rok
Nekdanji guverner Banke Slovenija France Arhar je poudaril, da je ta trenutek prodajo težko komentirati, saj je še prisotna negotovost glede soglasja centralne banke, vprašanje pa je tudi, kakšno poslovno politiko bo KBC vodila v prihodnje, saj si je z omenjenim deležem po njegovem mnenju v NLB pridobila kontrolni delež.
Arhar je izrazil upanje, da bo Banka Slovenije pri izdaji soglasja za pridobitev upravljalskih pravic upoštevala dolgoročni pomen svoje odločitve, saj je "stvari potrebno gledati na dolgi rok, ne pa glede na trenutno všečnost odločitve".
V kolikor država izgubi največjo banko, nato pa še največjo zavarovalnico, izgubi vzvode za oblikovanje ustreznega finančnega sistema pa tudi za oblikovanje ustrezne ekonomske politike, je poudaril Arhar. Glede višine kupnine - vlada je 34 odstotkov delnic v NLB prodala za 98 milijard tolarjev - pa je Arhar dejal, da ta predstavlja izziv predvsem za upravo banke, ki jo bo morala upravičiti s svojim delom.
Arhar je ob tem še povedal, da je sam vseskozi zagovarjal in še zagovarja nesprejemljivost kakršnekoli klavzule v pogodbi, ki bi NLB povezovala z obveznostmi stare Ljubljanske banke. To Slovenija zagovarja tudi v nasledstvenih pogajanjih za razdelitev premoženja in obveznosti nekdanje Jugoslavije.
KBC napoveduje širitev v srednjo Evropo
Soglasje slovenske vlade so v belgijski bančni in zavarovalniški skupini KBC sprejeli z velikim zadovoljstvom. "V KBC smo veseli, da so pogajanja za nakup deleža v NLB, za katerega bomo odšteli 435 milijonov evrov, potekala v konstruktivnem ozračju medsebojnega zaupanja in razumevanja ter da so pripeljala do uspešnega zaključka. S tem nakupom je KBC naredila velik korak na poti k širitvi v srednjo Evropo," je poudarila predstavnica za stike z javnostmi banke Vivian Huybrecht.
V sodelovanju s slovenskim delom vodstva NLB si bo KBC prizadevala za širitev aktivnosti banke v regiji, in sicer na področju bančništva, če pa bo mogoče, pa tudi na področju zavarovalništva, je poudarila Huybrechtova. Dodala je, da je KBC z NLB zato sklenila memorandum o razumevanju, v skladu s katerim bosta partnerici razvili strategijo razvoja aktivnosti v vseh državah nekdanje Jugoslavije.
Podrobnosti iz pogodb ni želela razkriti; med drugim je povedala, da je KBC od slovenske strani zahtevala in dobila vsa zagotovila, ki so pri taki transakciji običajna. S pogodbo se je KBC tudi obvezala, da svojega deleža v banki ne bo spreminjala do leta 2005. "Za napovedi po izteku tega roka pa je prezgodaj," je menila Huybrechtova.
Huybrechtova imen štirih predstavnikov KBC v nadzornem svetu in enega v novi upravi NLB ni želela razkriti. "Potrdim lahko le, da kandidat za člana uprave v slovenski banki zagotovo ne bo Guy Libot, kot se je napovedovalo," je dejala.
Po pisanju časnika Financial Times je belgijska finančna skupina KBC z nakupom deleža v največji slovenski banki NLB ter povečanjem lastniškega deleža v poljski banki Kredyt Bank naredila še korak v uresničevanju svoje strategije vstopa na ključne trge v vzhodni Evropi. Za 9,6-odstotni delež (s tem se bo njen skupni delež povečal na 66,53 odstotka) v poljski banki bo belgijska KBC odštela 76,7 milijona evrov.
Začetek druge faze privatizacije
S potrditvijo pogodb o prodaji je prva faza privatizacije največje slovenske banke končana. Ko bo KBC pridobila vsa potrebna dovoljenja - urada za varstvo konkurence, Banke Slovenije in pristojnih organov držav, v katerih ima NLB podružnice -, se bo lahko začela druga faza, v kateri se bo v skladu z dopolnjenim privatizacijskim programom izvedla do 15-odstotna dokapitalizacija banke. V njej se bo domačim investitorjem omogočilo, da kupijo delnice NLB. Pri povečanju kapitala NLB bo sodelovala tudi EBRD, ki bo kot prvi portfeljski investitor še pred začetkom prodaje novih delnic pridobila do pet odstotkov delnic NLB.
