Rebalans kljub opozorilom nared za sprejem na plenarni seji

Vlada z rebalansom sledi svojim ključnim usmeritvam, te so doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan ter nagovarja vse generacije državljank in državljanov," je članom odbora povedal minister za finance Andrej Bertoncelj.

Vlada načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov

Izpostavil je zmanjševanje javnega dolga ter dejal, da se stanje javnih financ izboljšuje, na kar pomembno vpliva gospodarska rast. To se kaže tudi v povečanih prilivih iz naslova davčnih prihodkov.

Vlada tako lahko načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov, prvi se bodo povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, drugi pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala s 193,6 milijona evrov presežka, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda.

Prednostne naloge so zdravje, znanost, infrastruktura ter izvajanje črpanja evropskih sredstev, je dejal minister in dodal: "S predlogom rebalansa smo postavili temelje za strukturne ukrepe, ki so pred nami." Njegovo ministrstvo je tako že predstavilo predlog davčnih sprememb, s katerimi se želi spodbuditi domačo potrošnjo in s tem gospodarsko rast ter narediti trg dela mednarodno konkurenčen.

Fiskalni svet opozarja, da država troši okrog 270 milijonov preveč

V SDS so takšnim načrtom odrekli podporo. "Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke, ki bodo trajali v nedogled, ob tem pa ne zagotavlja zadostnih prihodkov," je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Kritičen je bil do napovedane zvišane obdavčitve kapitala in opozoril, da obravnavani dokument ne vsebuje nobenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali strukturni primanjkljaj.

Fiskalni svet opozarja, da država troši za okoli 270 milijonov evrov preveč ter da posledično obstaja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, je opozorila Monika Gregorčič (SMC). "Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala poslanka, ki srednjeročno strukturno uravnoteženost pričakuje od proračunskih dokumentov za prihodnja leta, katerih priprave se bo morala vlada lotiti kmalu po sprejemu rebalansa.

Ker ne prinaša strukturnih rešitev za prihodnost, na kar opozarja tudi fiskalni svet, so v NSi do predloga rebalansa zadržani. Javnofinančni odhodki se povečujejo, ni pa ukrepov, ki bi proračunu zagotavljali dolgoročne prihodke, je podobno kot Šircelj dejala Ljudmila Novak (NSi). "Dokler je gospodarska rast visoka, so prihodki res visoki, a vemo, da se gospodarstvo že ohlaja, predvsem v Nemčiji, od katere so slovenski izvozniki zelo odvisni," je pojasnila.

Lenart: S 'šparanjem' ni razvoja

Anja Bah Žibert (SDS) je oporekala Bertoncljevim besedam, da je vlada pripravila razvojno naravnan predlog rebalansa. "Ta proračun sploh nima pravih ciljev," je dejala. Jani Ivanuša (SNS) pa pred pretiranim trošenjem posvaril z besedami, da gre pri načrtovani rasti prihodkov zgolj za oceno, medtem ko se bodo odhodki zares za toliko povečali.

"S 'šparanjem' ni razvoja," je odgovoril Jože Lenart (LMŠ). Vsa ministrstva in vsi resorji bodo dobili več, je dejal in dodal, da vlada daje jasno sporočilo, za kaj in kje se bo poraba povečala - to je za razvoj in reforme, ki so potrebne zaradi demografskih trendov. Robert Polnar (DeSUS) pa je kritike rebalansa opomnil, da je z več kot 10 milijardami evrov predvidena rekordna poraba, a tudi če bi imeli na voljo še več denarja, ne bi zadostili željam vseh.

"Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, nismo imel zadnjih 15, 20 let," se je strinjal Matjaž Han (SD) ter ugotovil, da gre za rezultat politik, vendar ne le te vlade, tudi prejšnjih. "Ta rebalans daje nazaj vsej del tistega, kar je bilo v preteklosti odvzeto," pa je dokument ocenil za optimalnega njegov strankarski kolega Jani Prednik.

Rebalans bodo podprli tudi v SAB, saj bodo več dobili tako občine kot zaposleni v javnem sektorju in upokojenci, več denarja se namenja tudi za zdravstvo, raziskovalno dejavnost, socialo. A Slovenija že šest let beleži gospodarsko rast in krize je konec, zato se zdi Andreju Rajhu (SAB) prav, da bi sprejeli še kakšen ukrep v korist upokojencev, kot je denimo zvišanje odmernega odstotka za pokojnine.

Odbor za finance zavrnil vsa dopolnila k predlogu rebalansa

Opozicijske poslanske skupine so k predlogu rebalansa vložile 34 dopolnil, od katerih odbor ni podprl nobenega.

V poslanski skupini SDS so med drugim predlagali dodelitev deset milijonov evrov za protipoplavno ureditev porečja reke Pake v občini Šoštanj, pet milijonov evrov za razvoj Haloz ter pet milijonov evrov za izvajanje podporne dejavnosti na področju dela, družine in sociale, s čimer bi se lahko izognili podražitvam oskrbnin v domovih za ostarele. Skupaj 15 milijonov evrov pa bi morali po predlogu največje opozicijske stranke nameniti za investicije v šolsko in športno infrastrukturo.

Zadostne podpore prav tako niso bila deležna dopolnila NSi, naj se za vzdrževanje objektov kulturne dediščine zagotovi dodatnih 10 milijonov evrov, po pet milijonov evrov za investicije v objekte šolske in predšolske vzgoje, 10 milijonov evrov za podporo tehnološkim razvojnim projektom, milijon evrov pa za investicije v železniško infrastrukturo. V NSi prav tako niso zadovoljni z odmerjenimi sredstvi uradu vlade za Slovence v zamejstvu, ki bi jih sami povečali za pol milijona evrov.

Tako SDS, NSi kot tudi SNS so na sejo prišli z več predlogi za zagotovitev dodatnega denarja za ureditev večjega števila cestnih odsekov, ki pa jih je odbor vse zavrnil. Prav tako se ni strinjal s predlogom SNS, naj Umetnostna galerija v Mariboru letos dobi milijon evrov več denarja.

Levica bo podprla predlog rebalansa državnega proračuna

Iz Levice so sporočili, da bodo podprli predlog rebalansa proračuna v DZ, še pred tem pa s koalicijo podpisali sporazum o sodelovanju za letos. Ta vsebuje protokol, podoben tistemu, ki so ga parafirali lani, poleg tega pa še vsebinske dogovore, je ob robu razprave odbora DZ o rebalansu povedal koordinator Levice Luka Mesec.

Med drugim je s koalicijo dogovorjeno, da bo Levica prevzela pobudo na politikah, ki zadevajo odpravljanje prekarnega dela ter stanovanjske politike. V sporazumu je predvidena tudi ustanovitev delovnih skupin, v katerih bo Levica z vladnimi strankami usklajevala ključne ukrepe na področju plač, davkov, pokojnin, upravljanja državnega premoženja, zdravstva in dogovora o proračunih za leti 2020 in 2021, je povedal.

Svet stranke Levica je tako v petek sklenil, da podpira tako podpis sporazuma o sodelovanju s koalicijo kot potrditev rebalansa proračuna v DZ. O slednjem prav danes razpravlja pristojni odbor za finance, DZ pa bo razpravo o njem začel v torek. Glasovi Levice so pomembni zlasti zaradi možnosti veta državnega sveta. Če bo vložen, bo za ponovno potrditev rebalansa potrebnih najmanj 46 glasov, koalicija sama pa jih ima 43. "To počnemo predvsem zato, ker želimo ohraniti socialno in razvojno naravnanost politike v Sloveniji v prihodnjih letih," je pojasnil Mesec.

Levica se je zavezala, da ne bo podpirala morebitnih interpelacij

Na vprašanje glede zavez Levice v dogovorjenem sporazumu, denimo, da ne bodo podpirali morebitnih interpelacij, Mesec še ni želel odgovoriti. Več o sporazumu bodo razkrili prihodnji teden, ko bo tudi podpisan, je napovedal. Po njegovih navedbah imajo zagotovilo vseh predsednikov vladnih strank, da bo do podpisa prišlo najpozneje pred glasovanjem DZ o rebalansu. 

Vsebinski sporazum bodo podpisali za eno leto, pozneje pa ga bodo obnovili, če se bo sodelovanje z vlado v letošnjem letu izkazalo kot konstruktivno, je povedal Mesec.

Gre za podoben protokol, kot so ga dogovorili lani poleti, a so ga le parafirali. Podpisali pa ga niso zlasti zaradi kritik do nekaterih kadrovskih potez vlade, pri čemer so v Levici med drugim nasprotovali imenovanju državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Damirja Črnčeca.

Danes je Mesec na vprašanje, ali jih to ne moti več, odgovoril z besedami, da so dogovorili nov sporazum, ki vključuje zavezo Levice, da podpre proračun in podpiše sporazum. "Glavni zgib za našo odločitev pa je, da je Levica garant, ki vlado vleče v levosredinsko smer. Torej imamo razvojno in socialno usmerjenost vlade," je pojasnil.