Bankirjem za polovico ali četrtino nižji bonusi, želijo tudi vračila

Šef Credit Suisse Ulrich Körner in preostalih 10 članov uprave so lahko ob koncu skupščine jasno čutili razočaranje svojih delničarjev, piše blick.ch. Delničarji so namreč zavrnili prejemke uprave za prihodnjih 12 mesecev. Ali to pomeni, da najvišji menedžerji banke, ki jo čakajo velike spremembe, ne bodo več plačani?

Vsekakor ne toliko, kot je bilo načrtovano. Glede na poročilo o prejemkih bi vodstvo v naslednjem letu prejelo največ 34 milijonov švicarskih frankov (nekaj več kot 34 milijonov evrov). To se ne bo zgodilo, saj naj bi bil pravni prevzem Credit Suisse s strani UBS končan v največ dveh mesecih. 

Delničarji so sicer želeli stopiti še korak dlje in korenito poseči v preostale prejemke vodstva, a so nekoliko omejeni pri uveljavljanju svoje volje. 

Na mesec naj bi vodstvo prejelo dobrih 2,8 milijona švicarskih frankov. In ta denar bi lahko prejemali kljub odločitvi  delničarjev – vsaj glede na statut banke, v katerem je glasovanje o prejemkih posvetovalne narave in ni pravno zavezujoče.

"Upravni odbor bo analiziral glasovanje delničarjev in po potrebi sprejel ustrezne ukrepe," so za Blick sporočili iz Credit Suisse. 

Poznavalci branže so k temu dodali, da imajo bankirji veljavne pogodbe o zaposlitvi, ki jim zagotavljajo dohodek. To, da bi vodstvo ostalo praznih rok, je težko združljivo s švicarsko delovnopravno zakonodajo.

Na drugi strani delniško pravo pravi, da ima glasovanje o prejemkih zavezujoč učinek. Toda pravni strokovnjak Peter V. Kunz je za Blick dejal: "Če bi delničarji hoteli upravi znižati plače, bi morali na skupščini vložiti nasprotni predlog z nižjimi prejemki."  A v pogajanjih o nižjih prejemkih bi vodstvo banke moralo sodelovati. 

Nič sicer ne kaže, da bi želeli nižje prejemke. Pred kratkim je odjeknila novica, da nameravajo v banki kljub težavam izplačati vse načrtovane nagrade vodstvu in ostalim zaposlenim. Opustili naj ne bi niti načrta o zvišanju plač. Za skupaj okoli eno milijardo švicarskih frankov (1,01 milijarde evrov) bonusov vodilnim pa naj bi banka večinoma že izplačala. 

Ko je dovolj tudi oblastem

In ko je torej že kazalo, da morda večjih posledic za bankirje, ki so banko spravili v težave, ne bo, so se oglasile še švicarske oblasti. Credit Suisse so naročile, naj prekliče ali zmanjša za 50 ali 25 odstotkov vse variabilne prejemke za najvišje tri ravni vodstva.

Banka mora tudi preveriti, ali je mogoče izterjati že izplačane variabilne prejemke - in o tem poročati pristojnim organom.

Ukrep naj bi prizadel okoli 1000 zaposlenih. 

Zaposleni sicer lahko zoper odločitev še sprožijo tožbo. Zakon o bančništvu določa, da lahko vlada sistemsko pomembnim bankam omeji bonuse, če država "neposredno ali posredno dodeli državno pomoč iz zveznih sredstev".

Zaposleni, ki jim je bil zdaj ukinjen ali znižan prejemek, pa lahko uveljavljajo svoje terjatve do banke na sodišču oziroma vložijo pritožbo zoper odločitev ministrstva za finance. 

Bi morali bankirji za svoje spodrsljaje odgovarjati?

Zgodba o Credit Suisse sicer v Švici niti po prevzemu banke ni izginila iz zavesti ljudi.  Če parlament ne bo sprejel strožjih pravil, želijo predvsem mladi vzpostaviti ljudsko iniciativo.

Predsednik Mladih liberalcev Matthias Müller je dejal, da ocenjujejo, da je trenutna ureditev neprimerna.  "Potrebujemo vitko, a strogo bančno ureditev. Vsak, ki na kolena spravi sistemsko pomembno banko, mora kazensko odgovarjati," pravi. V zakonu mora biti tudi določeno, da je prepovedano izplačevanje bonusov v primeru, da banko rešuje država, že izplačane bonuse pa je mogoče zahtevati nazaj. 

Tudi organ za nadzor finančnega trga (Finma) je treba profesionalizirati in mu dati več pooblastil, menijo. Ocenjujejo tudi, da gre za premalo aktiven organ, saj da bi lahko bilo marsikaj drugače, če bi Finma v Credit Suisse odločneje posredovala. 

Kaj se je zgodilo z nekoč uspešno banko?

Za zmešnjavo, v kateri se je zdaj znašel 167-letni švicarski posojilodajalec, je mogoče kriviti niz škandalov v dolgih letih, menjave najvišjega vodstva, izgube v višini več milijard evrov in nespodbudno strategijo, poroča Reuters.

Razprodaja delnic Credit Suisse se je začela leta 2021, sprožile pa so jo izgube, povezane s propadom investicijskih skladov Archegos in Greensill Capital.

Januarja 2022 je nato Antonio Horta-Osorio odstopil s položaja predsednika zaradi kršitve covidnih pravil, le osem mesecev po tem, ko so ga najeli, da reši banko v težavah.

Julija istega leta je novi izvršni direktor in strokovnjak za prestrukturiranje Ulrich Körner predstavil strateški pregled – vendar mu ni uspelo pridobiti zaupanja vlagateljev.

Neutemeljene govorice o morebitnem propadu banke lansko jesen so stranke pognale v beg.

Credit Suisse je nato februarja potrdila, da so stranke v četrtem četrtletju dvignile 110 milijard švicarskih frankov, medtem ko je banka utrpela največjo letno izgubo od finančne krize – v višini 7,29 milijarde švicarskih frankov. 

Delnice Credit Suisse so v zadnjih 12 mesecih izgubile več kot 75 odstotkov svoje vrednosti. Banko je na koncu prevzela UBS.