Bi delavce rešila delovnopravna policija?

V uredništvo 24ur.com smo prejeli anonimno pismo obupane delavke, ki so jo skupaj z njenimi sodelavci obvestili o ustanovitvi novega podjetja, v katerega naj bi prezaposlili vse, razen režijskih delavcev. ''Povedali so nam tudi, da bodo tistim, ki ne sprejmejo zaposlitve, takoj prenehale vse pravice, ki jih imajo sedaj. Predvidevam, da jih bodo odpustili,'' piše v pismu.

Delavka je v podjetju že od vsega začetka. Boji se, da bo ob zaposlitvi v ''slamnatem podjetju'' izgubila odpravnino, da ji bodo znižali plačo, da bo brezposelna, če novo podjetje likvidirajo. ''Bojim se za svojo službo, za službo večine mojih sodelavcev,'' je še zapisala.

Vsaj leto iste pravice

Zaposleni, ki bi sprejeli prezaposlitev v novo podjetje, naj bi obdržali službo. Vsaj za zdaj, saj jim ''novi'' delodajalec vsaj še leto dni ne sme zmanjšati pravic. Na Inšpektoratu za delo so namreč pojasnili, da imajo delavci v tovrstnih primerih pri novem delodajalcu iste pravice po kolektivni pogodbi vsaj leto dni po prezaposlitvi. V nasprotnem primeru lahko inšpektor zoper delodajalca prevzemnika uvede prekrškovni postopek in ga kaznuje z globo.

Če da delavec odpoved, ker se v letu dni v novem podjetju iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi, mu pripadajo enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov. Pri določanju odpovednega roka in pravice do odpravnine se upošteva delovna doba delavca pri obeh delodajalcih. Novi in stari delodajalec sta tudi solidarno odgovorna za morebitne terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ali terjatve zaradi odpovedi. Če delavec odkloni prezaposlitev, mu lahko stari delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. O spremembi morajo biti delavci obveščeni vsaj 30 dni pred njo.

Podobnost s hčerinskimi podjetji

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je opozoril, da v Sloveniji ni novo ustanavljanje ''slamnatih podjetij'' in poznejše prezaposlovanje delavcev v ''novoustanovljena podjetja''. Po njegovih besedah so se podobni primeri že pojavljali sredi devetdesetih let. Omenil je podjetja v sistemu ''mati-hči'', ko je matično podjetje (delniška družba) ustanovilo hčerinsko (družbo z omejeno odgovornostjo) ter nanj preneslo del proizvodnje in delavce.

Hčerinska družba večkrat ni imela nikakršnega premoženja, temveč zgolj minimalni ustanovitveni kapital. Prostore, v katerih je poslovala, kot tudi sama proizvodna sredstva je imela v najemu, največkrat od matične družbe. Imela pa je seveda zaposlene delavce, ki so k njej prišli iz matične družbe, in sicer največkrat na podlagi sklepa o prerazporeditvi, saj v takem primeru ni bilo obveznosti izplačevanja odpravnin.

V primeru odklonitve takšne zaposlitve so delavci v večini primerov ostali brez zaposlitve in pozneje brez pravic na zavodu za zaposlovanje. Finančna sredstva, pridobljena z opravljanjem poslov, pa so se od hčerinske družbe ''nakazovala'' na matično družbo, na primer zaradi plačevanja najemnin, dobave surovin, uporabe strojev in podobno. Tako so se pri hčerinski družbi kopičili dolgovi, na matični družbi pa dobiček in finančna sredstva.

''Nič kaj drugačna pa ni slika niti sedaj. Tudi razlogi so ostali enaki, in sicer čim manj obremeniti ustanovitelja novega podjetja (matično družbo) in čim bolj obremeniti novonastalo družbo,'' ugotavlja Zorko. ''Velikokrat se zgodi, da matična družba ukine del proizvodnje ali storitve in jo v celoti – skupaj z delavci – prenese na novonastalo družbo.'' Lastniki vse delajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, ko delavcem odpovedo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa jim hkrati v podpis ponudijo novo pogodbo, kjer je delodajalec novoustanovljena družba.

''V sami ponujeni pogodbi o zaposlitvi jim sicer na teoretični (pravni) podlagi ponudijo enako delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prenesenih delavcev, v praksi pa se bistveno poslabša njihova varnost zaposlitve.'' Omenil je zlasti ekonomsko in socialno varnost, saj je po njegovih trditvah ogroženo izplačevanje plač, prispevkov in uresničevanje drugih pravic iz delovnega razmerja.

Če delavec zavrne novo zaposlitev, ne dobi odpravnine pri starem delodajalcu. Prav tako ni upravičen do odpravnine od prejšnjega delodajalca tudi, če sprejme ponujeno novo delovno mesto pri novem delodajalcu. ''Je pa v tem primeru novi delodajalec dolžan prevzetemu delavcu pri izračunu odpravnine, ki jo je dolžan izplačati, upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu.'' In ravno tu nastajajo problemi, opozarja Zorko. Po njegovih izkušnjah ob neizplačevanju plač ali regresa pri novem delodajalcu praviloma ni denarja niti za izplačilo odpravnin, ki so razmeroma visoke, ker gre večkrat za delavce z daljšo delovno dobo.

Opozoril je še, da mora novi delodajalec vsaj leto dni zagotavljati iste pravice, ''po preteku leta pa te obveznosti ni več. Ker gre za solidarno odgovornost novega in starega delodajalca še eno leto, nastane problem v večini primerov po preteku tega roka, ko tovrstne odgovornosti ni več. Takrat odgovarja samo novi delodajalec, velikokrat pa se tem delavcem po preteku enega leta tudi zniža mesečna plača.''

Bodo upoštevali pripombe sindikalistov?

Torej lastniki s ''selitvami'' delavcev ne kršijo nobenega zakona. Ministrstvo za delo si prizadeva za spremembe, s katerimi pa ne bodo rešili problematike ''slamnatih podjetij'', meni Zorko. ''Nekoliko bo sicer otežilo, predvsem s podaljšanjem obdobja solidarne odgovornosti in z možnostjo razširitve na stečaje novoustanovljenih družb, ne bo pa rešilo samega problema. Poglavitni vzrok tovrstnih kršitev je v načinu in možnosti ustanavljanja novih podjetij, ki je kot takšen določen v zakonu o sodnem registru in zakonu o gospodarskih družbah ter je izredno enostaven.''

Prepričan je, da bi morali zakonodajo spremeniti v smeri, da bi bilo treba ob ustanovitvi novega podjetja predložiti potrdilo, da ustanovitelj do države in do delavcev nima nikakršnih obveznosti, da ustanovitelj, ki je podjetje spravil v stečaj, na primer pet let nima pravice ustanoviti novega podjetja, da oseba, ki je opravljala funkcijo direktorja v podjetju, ki ga je spravila v stečaj, določeno časovno obdobje ne sme opravljati funkcije direktorja ali imeti druge vodilne funkcije v katerem koli drugem podjetju … ''Vsekakor pa bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi izboljšali učinkovitost delovne inšpekcije in poskrbeti za takojšnjo in dosledno izterjavo s strani inšpektorjev izrečenih glob. Zlasti, ker se je število novonastalih družb izredno povečalo. Z njihovim povečanjem pa se je povečalo tudi število kršitev pravic delavcev.''

Odvisni od matičnega podjetja in brez denarja

Tudi sekretarka predsedstva KNSS – Neodvisnost Evelin Vesenjak meni, da bi bilo treba spremeniti zakonodajo. "Predvsem pa je spoštovanje zakonodaje potrebno nadzora, a ne s takšno inšpekcijo za delo, kakor jo imamo sedaj! Boljša bi bila neke vrste delovnopravna policija, na primer finančna policija, ki je bila tudi že nekajkrat predlagana!''

Nadalje je pojasnila, da ima ''slamnato podjetje'' le osnovni kapital, potreben za ustanovitev, kar je 7.500 evrov. Nima nepremičnin, prostorov, niti premičnin, delovnih strojev in naprav. Zato je v celoti odvisno od matične družbe, ki je novoustanovljenemu podjetju tudi najemodajalec prostorov ter delovnih strojev in naprav.

Prav tako je s proizvodnjo v celoti vezano na matično družbo, saj lahko posluje samo preko nje, kajti matična družba zadrži režijske delavce, kar pomeni oddelke nabave, prodaje, marketinga, računovodstva in financ, ter tudi kadrovski oddelek. Vse usluge matično podjetje seveda zaračunava novoustanovljenemu podjetju.

"To pelje v tako veliko zadolžitev novoustanovljenega podjetja, ki s proizvodnjo, ob vseh zgoraj navedenih stroških in dodatnega stroška dela proizvodnih delavcev, ne bo moglo dolgo plačevati vsega, zato večkrat pride do stečaja. Potem lahko matično podjetje med vsemi delavci izbere samo določene, starejših, invalidov, mater z majhnimi otroki in samohranilk oziroma samohranilcev pa seveda ne."

"In kaj bo matično podjetje doseglo? Na ''zakonit'' način se bo znebilo neželenih delavcev brez stroškov odpravnin, na novo pa bo zaposlilo samo želene delavce, seveda po novih pogodbah z bistveno slabšo plačo, najnižjim številom dni letnega dopusta in z najmanjšimi pravicami z naslova dela," je še poudarila Vesenjakova.