Obvezna božičnica, ki jo napoveduje premier Robert Golob, lahko ogrozi delovna mesta in zmanjša konkurenčnost gospodarstva, v skupni izjavi svarijo delodajalci, ki opozarjajo, da si novega obveznega dodatka v trenutnem gospodarskem okolju ne moremo privoščiti.
"Smo bili včeraj presenečeni, ker smo to izvedeli iz medijev, namesto, da bi bili predhodno povprašani, ali pa vsaj opozorjeni, da se to na vladi pripravlja," je povedal Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.
Tudi Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, je bil nad napovedjo obvezne božičnice zelo presenečen.
"Zmoti predvsem način, kako javnosti predstaviti načrt vlade," je ocenil Blaž Cvar, predsednik OZS.
"Če bo to postala obveza, se bo na tak način zmanjševala konkurenčnost podjetij in ogrožala se bodo delovna mesta," opozarja Gorenšček. Cvar pa: "Ne vem, po kateri logiki je to razbremenitev, če vemo, da bodo tudi podjetja, ki do sedaj niso uspela ali pa niso zmogla izplačevati božičnice, prisiljena izplačati nekaj, za kar nimajo sredstev."
Predlog božičnice pa na drugi strani pozdravljajo sindikati, a poudarjajo, da mora biti vsakršna sprememba na tem področju premišljena in izvedljiva v praksi ter predmet socialnega dialoga.
"Lepo bi bilo, če bi zdaj država pokazala neko gesto dobre volje in se začela z javnim sektorjem takoj pogajati o višini te božičnice in pokazala, da je pripravljena to izplačati javnim uslužbencem in uslužbenkam takoj. Zasebni sektor bi verjetno temu sledil," je dejal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Če bi sindikati dosegli želeno višino božičnice v znesku minimalne plače, bi država za izplačila v javnem sektorju letos morala odšteti slabih 245 milijonov evrov, medtem ko bi gospodarstvo, če bi vsa podjetja izplačala božičnico le v višini minimalne plače, za to skupaj odštelo vrtoglavih 826 milijonov evrov.
Horvat: Predvolilni bombonček
Poslanec Jožef Horvat iz NSi, ki je v parlament vložila predlog za dvig cenzusa za normirance, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da v NSi podpirajo dobre plače in nagrade delavcem ter da božičnicam načeloma ne nasprotujejo. Ampak ne na način, kot je to napovedal premier Golob.
"Moti nas to, da je v času vlade Svobode vse obvezno – imamo obvezni zdravstveni prispevek, s čimer smo si kupili pravico do čakalne vrste, imamo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je ni, in zdaj imamo še obvezno božičnico. Če bi Golobova vlada pustila pri miru naš zakon o dohodnini iz leta 2022, bi zaposleni vključno z letošnjim letom na nek način dobili že 4. božičnico. Ker je Golobova vlada z ukinitvijo našega zakona o dohodnini v povprečju vsakemu vzela na letni ravni neto v višini približno 1200 evrov. Z lune se vidi, da gre za predvolilni bombonček," je dejal.
Opozoril je, da je z ukrepi te vlade gospodarstvo načeto, gospodarska rast pa blizu ničle. "Danes sem bil na sejmu in gospodarstveniki vsi po vrsti pravijo: Tako, kot je za gospodarstvo zdaj, v času Golobove vlade, ni bilo v zadnjih 30 letih."
V NSi po Horvatovih besedah podpirajo razbremenitev plač, kar so, je opomnil, naredili že leta 2022 z zakonom o dohodnini. "Delodajalci v branžah, ki to zmorejo, že dajejo božičnice, danes so obdavčene, oprispevčene. Seveda smo za to, da božičnice ne gredo v dohodninsko osnovo, da se od njih ne plača prispevek, ampak ne 'piarovsko' na način – Golob je dal božičnico. Golob nič ni dal in nič ne bo dal. Štirikrat je že vzel!"
V oddaji 24UR ZVEČER nocoj na to temo niso uspeli dobiti sogovornika niti s finančnega ministrstva niti iz Gibanja Svoboda. Kaj vse je Horvat še povedal, pa si oglejte v zgornjem videoposnetku!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.