Bi si delili elektriko? Souporaba v Sloveniji od julija

Koncept souporabe električne energije omogoča sovlaganje v obnovljive vire na nekoliko enostavnejši način, kot koncept energetskih ali OVE skupnosti. "Zelo težko je vnaprej napovedati, koliko odjemalcev se bo odločilo za uporabo tega koncepta. Takšni novi koncepti zahtevajo svoj čas, v začetku gre običajno počasi, pozneje pa se ustvari praksa, izkušnje, morebitne zakonske korekcije, in naenkrat je lahko koncept zelo uspešen. Primer takega razvoja so razpršeni obnovljivi viri, ki jih imamo danes v Sloveniji že 70.000, trajalo je okrog 20 let in začetki so bili zelo skromni in počasni," na vprašanje, kaj od nove možnosti pričakujejo, odgovarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Kot predvidevajo, bo v začetku nedvomno prišlo do uporabe koncepta souporabe pri uporabnikih s samooskrbo, ki imajo presežek proizvodnje nad porabo. Upajo pa tudi, da se bodo s tem konceptom laže odločali tudi za soinvestiranje v nove vire. 

V praksi to pomeni, da aktivni odjemalec z instalirano proizvodno napravo na OVE (šlo bo predvsem za fotonapetostne naprave) ali shranjevalnikom energije, del v omrežje oddane električne energije (kadar jo oddaja) v celoti ali delno prenese na enega ali več drugih odjemalcev, ki so udeleženi pri souporabi energije. Souporaba se izvaja v bilančnem obračunskem intervalu, tj. na ravni 15 minut, opisujejo na MOPE.

Zakon namreč določa, da se sktivnim odjemalcem, ki souporabljajo energijo in so prejemniki, električna energija v skupni rabi, dovedena v omrežje, odšteje od njihove skupne izmerjene porabe v 15-minutnem bilančnem obračunskem intervalu, rezultat se upošteva pri obračunu dobavljene energije. Pri obračunavanju prispevkov in drugih dajatev ter pri obračunu omrežnine, ki se obračunavajo od količine električne energije, prevzete iz omrežja, se upoštevata dejanski odjem oziroma oddaja na obračunskem mest. Delež v omrežje dovedene električne energije, ki je v skupni rabi in se prenaša na obračunsko točko drugega aktivnega odjemalca (prejemnika), se določi kot odstotek oddane energije v 15-minutnem intervalu, ki je enak za vse 15-minutne obračunske intervale. Odstotek se lahko spremeni s spremembo pogodbe ali drugega pravnega akta, ki je podlaga za souporabo energije, pri čemer mora biti enak za vse 15-minutne obračunske intervale.

Za dobavitelje je upoštevanje souporabe obvezno. Odjemalci, ki imajo sklenjen sporazum o souporabi energije, imajo lahko vsak svojega dobavitelja. Dobavitelja lahko vedno tudi zamenjajo, vse skladno s predpisi in pogodbenimi določili. Dobavitelji in drugi akterji na trgu v svojih pogodbenih določbah ne smejo nepošteno in diskriminatorno obravnavati odjemalcev pri sklepanju in izvajanju pogodb o souporabi energije. To na primer ne pomeni, da odjemalcem, ki se odpovedo možnosti souporabe, ne smejo ponuditi ugodnejših pogojev, a tak način prodaje ne sme biti nepošten. 

"Dejstvo namreč je, da ima souporaba dejansko vpliv na poslovanje dobaviteljev, predvsem zaradi obvladovanja tveganja in zaradi večje zapletenosti napovedovanja odjema in proizvodnje za odjemna mesta v bilanci dobavitelja, ki sodelujejo v souporabi," izpostavljajo na MOPE.

Souporaba temelji na pogodbah oz. dogovorih civilnopravne narave, pri čemer je več možnosti. Lahko temelji na prodajni pogodbi za energijo, z določeno ceno. Če gre za negospodinjskega odjemalca, mora pri takšni prodaji izpolnjevati obveznosti dobaviteljev iz 15. člena (pogodbene pravice končnih odjemalcev), 16. člena (dodatne pogodbene pravice gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev) in 25. člena ZOEE (računi in informacije na računu).

Če pa energijo prodaja gospodinjski odjemalec iz enostanovanjske stavbe z zmogljivostjo proizvodne naprave do 30 kW (do 100 kW v večstanovanjskih stavbah), lahko ta prodaja teče brez izpolnjevanja teh obveznosti. V obeh primerih gre le za del obveznosti dobavitelja (vezanih predvsem na pogodbena razmerja), koncept prevzemanja bilančne odgovornosti v primeru souporabe ni niti izvedljiv niti potreben.

Temelj souporabe je lahko tudi skupna naložba v proizvodno napravo ali shranjevalnik, kar lahko temelji na pogodbi ali preko pravnega subjekta v skupni lasti. V takem primeru ne gre za prodajo energije in tudi v primeru, ko so vpletene gospodarske družbe, obveznosti dobavitelja iz prejšnje točke ni potrebno izpolniti. Podobno velja tudi v primeru najema.

Za gospodinjske odjemalce, ki souporabljajo energijo iz naprav do 30 kW moči ( do 100 kW v večstanovanjskih stavbah) torej ni potreben noben poseben status.

V sistem souporabe lahko torej vstopijo skoraj vsi odjemalci, razen velikih. A sistem je namenjen predvsem gospodinjskim odjemalcem, za večje akterje so pogoji strožji, da na trgu električne energije ne bi prišlo do zlorabe s strani večjih akterjev, pojasnjujejo na MOPE.

Predvsem bi morali uporabnik , ki energijo oddaja in uporabnik, ki energijo sprejema, skleniti dogovor oz. pogodbo o souporabi in jo prijaviti distribucijskemu operaterju, obvestiti pa tudi svoje dobavitelje. Lahko pa vse te odnose, pogodbe in izstavljanje računov in celo namestitev proizvodne naprave pomaga organizirati organizator souporabe energije.

V primeru prodaje bosta pogodbeni strani določili ceno v pogodbi sami. Organizator lahko svetuje, pomaga s standardnimi pogodbami, ... Načeloma bodo odjemalci pogodbe o souporabi sklepali, če bo zanje to ugodneje, kot pogodba z dobaviteljem. Del električne energije bo za prejemnike energije cenejši, na oddajni strani pa bo del oddane energije prodan draže, kot če bi ga prodali dobavitelju.

"Glavni cilj koncepta souporabe pa niti ni prodaja viška iz že zgrajenih virov, ampak skupno investiranje v OVE vire tam, kjer je to mogoče (recimo na strehah večjih objektov), s sodelovanjem odjemalcev, ki na svojih objektih fotovoltaike ne morejo postaviti (recimo na blokih). V primeru sopuporabe, ki bo temeljila na soinvestiranju, ne bo šlo za prodajo in nakup energije, ampak za souporabo na podlagi solastništva proizvodne naprave," izpostavljajo na MOPE. 

Pomembno je izpostaviti, da se omenjen način določanja obračunskih količin nanaša le na obračun električne energije, brez poseganja v energetske prispevke in omrežnino. To pomeni, da se na račun souporabe energije lahko nižajo količine za dobavljeno električno energijo, omrežnina in prispevki pa se obračunajo z upoštevanjem celotne 15-minutne prevzete električne energije iz omrežje (brez upoštevanja souporabe). Pri oddajnem prevzemno predajnem mestu oddaja dela oddane energije ne vpliva na obračun omrežnine, saj se za oddano energijo omrežnina ne obračunava.

Navedeno ne drži le pri obračunu omrežnine in prispevkov, ki jih določa energetska zakonodaja, ki temeljijo na prejeti oz. oddani 15-minutni energiji za odjemalce z letnim netiranjem meritev. Pri teh se 15-minutna oddana energija, ki jo prenesejo na drugo prevzemno predajno mesto, za vsakih petnajst minut posebej odšteje, preostanek pa gre v letno vsoto odjema in oddaje, na podlagi katere se odjemalcem z letnim netiranjem meritev obračuna tako dobavljena energija, kot tudi del omrežnine, ki se plačuje sorazmerno s porabo energije.

Omrežnina in prispevki, ki jih določa energetska zakonodaja, se torej obračunajo z upoštevanjem podatkov na ločenih obračunskih točkah, skladno z izmerjenimi količinami prevzete električne energije na merilnem mestu, brez upoštevanja souporabe energije, razen za odjemalce z letnim netiranjem, kot je opisano zgoraj. Način obračunavanja DDV in trošarine ni določen v energetski zakonodaji, ta del bodo morali dobavitelji uskladiti z Ministrstvom za finance, so razložili.

O souporabi prejemajo vprašanja, zanimanje torej obstaja, ugotavljajo na MOPE. Kolikšen bo dejanski obseg souporabe, pa bomo videli po 1. juliju. Verjetno bo v začetku uporaba tega mehanizma skromna, sčasoma, pa se lahko razmahne. Še posebej, če se bodo na trgu dejansko pojavili tudi organizatorji souporabe, dodajajo.