Avstrijsko sodišče: Sartorius Bia Separations ponarejala pogodbe

"Sodišče je ugotovilo, da je slovenska družba Sartorius Bia Separations uveljavljala lastništvo nad intelektualno lastnino avstrijske Bia Separations in zahtevala ekskluzivne pravice do distribucije na podlagi pogodbenih razmerij, ki niso nikoli obstajala na zakonit način. Ključna pogodba o sodelovanju in več aneksov, ki naj bi te pravice formalizirali, so bili nični," so v imenu stečajnega upravitelja avstrijske družbe Bia Separations danes sporočili iz agencije Propiar.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je sodišče obenem razsodilo, da je slovenska družba v letih 2014 in 2015 neupravičeno prejela dve finančni nakazili v skupni višini 1,2 milijona evrov.

Sartorius Bia Separations s sedežem v Ajdovščini mora po navedbah stečajnega upravitelja avstrijske družbe prav tako razkriti vse prihodke, ustvarjene s prodajo tehnologije CIM v tujini (z izjemo Slovenije), ter poročati o vseh prenosih pravic intelektualne lastnine, pripisanih slovenski družbi od leta 2007 naprej.

Kot izhaja iz sporočila za javnost, sodba deželnega sodišča v Železnem navaja, da so revizorji že leta 2012 opozorili na neskladja glede lastništva patentov. "Takrat sta Matej Penca in Aleš Štrancar poskušala prikriti nepravilnosti s spremembo vsebine pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine – pri tem pa sta ohranila prvotni datum, da bi ustvarila vtis, da je pogodba v takšni obliki obstajala od začetka," so zapisali.

Po mnenju sodišča se je vodstvo zavedalo, da gre za ponaredek, s katerim so želeli retroaktivno odvzeti avstrijski Bia Separations lastništvo intelektualne lastnine in jo s tem finančno oslabiti. V nadaljevanju sta Štrancar in Penca med letoma 2013 in 2015 oblikovala pogodbo o sodelovanju, datirano z 18. oktobrom 2007, ter jo med leti 2007 in 2015 dopolnjevala z aneksi. Dokumenti so navajali letne plačilne obveznosti do slovenske družbe, pri čemer niso bili nikoli potrjeni s strani nadzornega sveta ali skupščine, so v imenu stečajnega upravitelja navedli v Propiar.

Kot so poudarili, je sodišče ugotovilo, da je šlo za načrtno ustvarjanje in antidatiranje pogodb brez vednosti družbenikov, kar pomeni grobo kršitev pravne varnosti in poslovnih običajev – tako po avstrijskem kot po slovenskem pravu. Omenjene pogodbe so bile sklenjene ali naknadno spremenjene brez označb sprememb, z lažnim prikazovanjem pravne kontinuitete in sklepane mimo organov, ki bi morali to odobriti.

"Takšno ravnanje je sodišče označilo kot nepošteno in nezakonito, zato so bili pogodba o sodelovanju, njeni aneksi ter prirejena pogodba o prenosu pravic razglašeni za neveljavne in nične – zaradi tajnega in usklajenega ravnanja vpletenih, zlorabe pooblastil ter škodljivega poslovanja z lastno družbo," so zapisali v sporočilu.

Stečajni upravitelj avstrijske družbe Bia Separations Michael Wagner je sodbo označil za pomembno zmago. "Sodba jasno potrjuje, da pravna podlaga za lastništvo intelektualne lastnine, ki jo je uveljavljala slovenska družba Sartorius Bia Separations, ni nikoli obstajala," je dejal.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, sodba potrjuje ničnost več domnevno ključnih dogovorov med strankama, ki so predstavljali podlago za domnevno lastništvo intelektualne lastnine slovenske družbe Sartorius Bia Separations.

Delna sodba še ni pravnomočna, sodišče pa bo v naslednji fazi postopka odločalo o finančnih posledicah teh dejanj, so še navedli.

Štrancar je v odzivu danes zanikal, da bi bila katera od pogodb ponarejena. "Tega tudi v odločitvi sodišča ne piše. Govorijo le, da datum na dokumentu ne ustreza datumu podpisa. Sodišče v Eisenstadtu očitno sodi po naročilu mafije, ki sem jo ovadil," je zapisal na družbenem omrežju X.

Ob tem je objavil dokument o naznanitvi suma storitve kaznivih dejanj z osumljenimi Wagnerjem ter avstrijskima podjetnikoma Josefom Schrollom in Christianom Hurekom. Kot razlogi so navedeni sum poskusa nedovoljenega dajanja daril, sum izsiljevanja in sum pomoči pri teh dejanjih.

Sodišče v Železnem ni po Štrancarjevih besedah predložilo nobenega dokaza, da datum podpisa ne ustreza datumu, ki je naveden na pogodbi. "Nasprotno - vse posredne dokaze, ki to dokazujejo, je sodnik zavrnil," je navedel.

Vprašal se je, kdaj bo slovensko tožilstvo začelo preiskovati "mafijske prijeme", katerih cilj je bil ukrasti Vipavski dolini podjetje in ga prenesti na podjetje v Avstriji. "In s tem oškodovati zaposlene v Ajdovščini, slovenske banke in vse preostale upnike slovenskega podjetja. Za pregon so na voljo prav vsi dokazi," je dodal.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je medtem novembra lani v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 83 milijonov evrov, ki ga je v imenu avstrijske družbe podal njen stečajni upravitelj. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.