Bitenc sporoča Janši: Naša pričakovanja so velika

Bitenc meni, da je Slovenija je v trenutnih okoliščinah v zahtevnem položaju: "Mednarodne razmere so negotove, gospodarsko in varnostno okolje se hitro spreminja, v domačem okolju pa imamo vrsto izzivov, ki se jih moramo lotiti odgovorno, premišljeno in brez odlašanja." Prav zato je  po njegovem "toliko pomembneje, da država dobi odgovorno vodenje in vlado, ki bo znala prepoznati resnost razmer in se reševanja ključnih vprašanj lotiti na pravi način".

V SBC program nove vlade ocenjujejo kot korak v pravo smer: "Slovenija potrebuje okolje, ki spodbuja in nagrajuje ustvarjalnost, delo, odgovornost, podjetniški pogum in vlaganja, ne pa jih zavira." 

"Naša pričakovanja so velika," je jasen Bitenc, ki pravi, da bodo delo vlade budno spremljali in se nanj tudi odzivali. "To razumemo kot del naše odgovornosti do podjetnikov, gospodarstva in širše družbe."

Izpostavili so, da njihov klub povezuje več kot 400 nadpovprečno uspešnih slovenskih podjetnikov: "Zato bomo z veseljem sodelovali v izmenjavi stališč ter po svojih močeh pomagali pri iskanju rešitev, ki so v dobro Slovenije, njenega gospodarstva in vseh njenih prebivalcev."

Janševa vlada mandat začenja po obdobju, ko sta politika in gospodarstvo izmenjavala ostre besede. Videli smo kopičenje več odprtih front: davkov, prispevkov, obveznih izplačil, evidentiranja delovnega časa, socialnega dialoga, energetike in vse bolj ostre politične retorike o vlogi kapitala, podjetnikov in delavcev.

Eden najbolj odmevnih sporov je bila uvedba obvezne božičnice oziroma zimskega dodatka. Vlada je predlagala, da bi vsak zaposleni prejel obvezni zimski regres. Delodajalci so ukrepu nasprotovali predvsem zato, ker je bil uveden kot nova zakonska obveznost, ne glede na razmere v posameznem podjetju. Opozarjali so, da bo ukrep povečal stroške dela prav v času šibke gospodarske rasti in negotovih razmer.

Druga velika fronta je davčna politika. Gospodarstvo je Golobovi vladi večkrat očitalo, da ne razume pomena razbremenitve plač in stabilnega davčnega okolja. Kritike so se nanašale na obdavčitev nagrad za poslovno uspešnost, prispevke za dolgotrajno oskrbo, napovedi davčnih sprememb in splošen občutek, da vlada na stroške podjetij gleda predvsem kot na vir za financiranje socialnih politik. Vlada je na drugi strani poudarjala, da je treba bolje zaščititi delavce, javne storitve in socialno državo.

Posebej odmeven je bil tudi spor med ministrom za delo Luko Mescem in predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Brodnjak je na gospodarskem dogodku ostro kritiziral odnos politike do gospodarstva, Mesec pa mu je odgovoril, da žrtve sistema niso menedžerji z visokimi plačami. Spor je postal simbol širšega ideološkega razkola med delom vlade in delom poslovne elite.

Napetosti je poglabljala tudi retorika. Del gospodarstva je vladi očital, da podjetnike pogosto prikazuje kot pohlepne, premalo družbeno odgovorne ali kot tiste, ki nočejo deliti ustvarjene vrednosti z zaposlenimi. Po drugi strani so v koaliciji, zlasti v Levici, poudarjali, da imajo podjetja ob dobičkih tudi dolžnost do delavcev in družbe. 

Med bolj praktičnimi spori je bilo tudi obvezno evidentiranje delovnega časa. Delodajalci so nova pravila označevali za birokratska, neživljenjska in težko izvedljiva. 

Tudi pri dolgotrajni oskrbi so delodajalci opozarjali na dodatne obremenitve. Prispevki za dolgotrajno oskrbo so postali del širše razprave o tem, koliko novih bremen še lahko prenesejo plače in podjetja. Vlada je reformo predstavljala kot civilizacijsko dolžnost do starejših, kritiki pa so opozarjali na birokracijo, stroške in vprašanje, ali so obljubljene storitve dovolj pripravljene za izvedbo.

Posebno poglavje predstavlja energetika. Gospodarstvo je ob visokih cenah energije in novem sistemu omrežnin večkrat zahtevalo bolj predvidljive ukrepe. 

Zato ni presenetljivo, da del gospodarstva z več pričakovanji gleda proti Janševi vladi oziroma desnosredinski koaliciji. Po objavljenih izhodiščih naj bi Janševa koalicija načrtovala obsežne davčne razbremenitve, razvojno kapico za visoko usposobljene kadre, zmanjševanje birokracije, fleksibilizacijo trga dela in bolj predvidljivo poslovno okolje. Med napovedmi so tudi pavšalna obdavčitev za izbrane panoge in ukrepi, ki naj bi podjetjem omogočili lažje zaposlovanje ter večjo konkurenčnost.

A tudi tu ostaja odprto vprašanje, koliko napovedi bi bilo dejansko izvedljivih ob pritiskih na javne finance, zdravstvo, pokojnine in socialne sisteme.