Italijani v boj s Kitajci

V iskanju poti do samozadostnosti na področju obnovljivih virov energije (OVE) se Evropa sooča s težavno nalogo. Kljub visokoletečim načrtom se stara celina pri vzpostavitvi lastne oskrbovalne verige pri proizvodnji sončnih panelov neprestano spotika ob enako oviro: cenejšo kitajsko konkurenco. Italijanska državna Investicija v fotovoltaično tovarno na Siciliji 3SUN, seveda z uporabo evropskih sredstev, se sliši kot obetaven korak. 

Walburga Hemetsberger, izvršna direktorica združenja SolarPower Europe, pozdravlja pobudo, ki naj bi do konca leta 2024 zmogljivost proizvodnje razširila na 3 GW in ustvarila 700 novih delovnih mest. Vendar ko pogledamo primer avstrijske Energetice ali nemškega Meyer Burgerja, ki sta morala ustaviti svojo proizvodnjo zaradi finančnih težav, se poraja vprašanje: Ali so takšne investicije dejansko izvedljive v praksi? 

Dag Kralj, član uprave Bisola, poudarja, da je kljub številnim napovedim novih kapacitet malo katera izmed njih dejansko uresničena. "Če nimate osnovnih pogojev poslovanja rešenih, torej trga, kamor boste lahko prodajali, potem sledi stečaj." 

Obetavna statistika rasti

2023 je bilo rekordno leto za fotovoltaični energetski sektor v EU, s 55,9 gigavata (GW) nameščenih kapacitet je proizvodnja s sončnimi viri narasla za 40 odstotkov (v primerjavi z letom 2022). Vendar ko se poglobimo v podatke, ugotovimo, da so te številke močno pod vplivom uvoženih panelov, kar dodatno otežuje položaj domačih proizvajalcev. 

Medtem ko so napovedi rasti gradnje sončnih elektrarn v naslednjih letih zelo obetavne, ostaja ključno vprašanje, kako podpreti evropsko solarno proizvodnjo. Evropska investicijska banka (EIB) denimo bo italijanskemu projektu namenila skupno skoraj 400 milijonov evrov, a zdi se, da brez ustreznih ukrepov za zagotovitev konkurenčnosti in zaščite pred damping cenami uvoženih panelov, Evropa nima pravih možnosti.

Investicija v tovarno 3SUN na Siciliji in podobni projekti so korak v pravo smer, a kot kažejo klavrno propadli primeri avstrijske Energetice in nemškega Meyer Burgerja ter norveških Norsun ali Rec Solar (seznam podjetij je še daljši), brez trdnih temeljev, ki vključujejo konkurenčne tržne pogoje in učinkovito zaščito pred mednarodno konkurenco, ostajajo ti koraki le prazna (politična) vizija in nepotrebno zapravljanje skupnega evropskega denarja.