Direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Horst Köhler je na konferenci, ki sta jo IMF in češka centralna banka organizirala v Pragi, dejal, da bo prevzem evra ugodno vplival na gospodarstva novih članic Evropske unije ter pospešil rast njihovega bruto družbenega proizvoda (BDP).
Po Köhlerjevih besedah namreč analize kažejo, da bi lahko prevzem evra BDP novih članic unije povečal za 20 do 25 odstotkov, saj se bodo z uvedbo enotne valute zmanjšala tveganja, pa tudi transakcijski stroški. Köhler je ob tem opozoril, da takšen ugoden razvoj dogodkov "seveda ne bo sledil avtomatično", saj bodo morale države pred tem dokazati, da so zmožne voditi jasno in transparentno gospodarsko politiko in izpolnjevati maastrichtske kriterije, ki določajo še najvišje dovoljene meje inflacije, obrestnih mer, javnega dolga, proračunskega primanjkljaja in stabilnosti deviznega tečaja pred vstopom v evroobmočje.
Najprej Slovenija, Latvija, Litva in Estonija
Po ugotovitvah objavljene študije avstrijske banke Bank Austria Creditanstalt obstaja verjetnost, da bo vstop novih članic Evropske unije v evroobmočje in s tem tudi prevzem evra prestavljen na kasnejši datum, kot je bilo sprva načrtovano. Banka namreč meni, da bi morale pristopnice začeti z uvajanjem "nekoliko kasneje", kljub temu pa analitiki menijo, da bi lahko nekatere države prevzele evro že z začetkom leta 2008.
Po mnenju analitikov avstrijske banke bi se lahko prve države evropskemu mehanizmu deviznih tečajev ERM II pridružile leta 2005, v t.i. "prvi val" pa bi lahko spadale Slovenija, Latvija, Litva in Estonija. Leto kasneje bi omenjenim državam lahko sledila Slovaška, ostale pa bi se v ERM II po predvidevanjih vključile šele konec leta 2006.
