Proti znižanju obrestne mere za 0,25 odstotne točke je glasoval Stephen Miran, ki je zahteval znižanje za 0,50 odstotne točke. Proti sta bila tudi Jeffrey Schmidt in Austan Goolsbee, ki sta želela obrestno mero zadržati na razmerju med 3,25 do 3,50 odstotka, saj ju skrbi nadaljnje gibanje inflacije.
Iz izjave odbora gre razumeti, da se bo nižanje obrestnih mer v začetku prihodnjega leta ustavilo oz. bo odvisno od inflacije. "Pri odločanju o nadaljnjih prilagoditvah ključne obrestne mere bo odbor pozorno tehtal podatke, obete in tveganja," so zapisali.
Federal Reserve je ob odločitvi odbora danes objavil tudi najnovejše obete za ameriško gospodarstvo. Napoveduje, da bo gospodarska rast leta 2026 dosegla 2,3 odstotka, potem ko je v septembrski napovedi ocenil, da bo ta 1,8-odstotna.
Glede inflacije pa ne pričakuje, da se bo ta do leta 2028 znižala na ciljnih dva odstotka letno. Septembra je bila letna stopnja inflacije na podlagi zasebne potrošnje (PCE) brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, 2,8-odstotna.
Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po koncu zasedanja je za vztrajno povišano inflacijo prvič doslej naravnost okrivil carine, ki jih je uvedla administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa. "Inflacija ostaja povišana, ker se je podražilo blago, kar je posledica učinka carin," je dejal Powell. Pričakuje sicer, da bodo učinki carin na inflacijo kratkotrajni. "Mi moramo zagotoviti, da enkratno povišanje cen ne bo postalo trajen inflacijski problem," je dejal.
Obenem je potrdil, da se je tveganje v tem trenutku prevesilo na stran zaposlovanja, saj se trg delovne sile ohlaja. Zato je po njegovih besedah večina tudi podprla znižanje ključne obrestne mere. Dodal je, da obstaja široko soglasje glede groženj za mandat centralne banke. "Zelo veliko število članov odbora se strinja, da obstajajo tveganja za povečanje brezposelnosti in inflacije," je dejal Powell in dodal, da to centralno banko postavlja v zelo težak položaj. Meni, da mora Fed počakati in videti, kako se bodo stvari razvijale, zagotovo pa po njegovih besedah v tem trenutku o višanju obresti ne razmišljajo.
Powllu se sicer maja prihodnje leto izteče mandat, nadomestil pa ga bo nekdo po Trumpovi izbiri. Predsednik je že večkrat namignil, da bo imenoval nekoga, ki bo sledil njegovim zahtevam po nižanju obrestnih mer, ne glede na mandat centralne banke za vzdrževanje gospodarske rasti ob prizadevanjih za nizko inflacijo in stopnjo brezposelnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.