Po anketi časnika Financial Times 85 odstotkov analitikov Wall Streeta pričakuje znižanje ključne obrestne mere, ker je centralna banka v tem trenutku bolj zaskrbljena zaradi slabitve trga dela kot pa zaradi vztrajanja zvišane inflacije.
Centralna banka s svojo denarno politiko cilja na letno stopnjo inflacije na podlagi zasebne potrošnje v višini dveh odstotkov brez upoštevanja cen energije in hrane. Ta inflacija je bila po zadnjih dostopnih podatkih septembra na letni ravni 2,8-odstotna.
Odbor za odprti trg glede znižanja obrestne mere ni enoten, saj so nekateri predsedniki regionalnih centralnih bank zaskrbljeni, da se inflacija ne umirja, ampak cene še naprej rastejo. Eden od razlogov za rast cen so carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je to tudi sam ugotovil in je novembra ukinil carine na uvoz določene hrane.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.