Hrvaška se bo v naslednjem letu soočila z resno dolžniško krizo, če bo nadaljevala z zadolževanjem v trenutnem obsegu, je v svojem poročilu opozorila hrvaška centralna banka. V letošnjem prvem četrtletju so si hrvaške banke namreč izposodile 920 milijonov evrov, s čimer se je zunanji dolg države povečal na 26,22 milijarde evrov oz. na 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Zunanji dolg večji za 86 odstotkov?
Delež zunanjega dolga Hrvaške v BDP pa naj bi se pri trenutni ravni zadolževanja do prihodnjega leta povečal na 86 odstotkov ali več, so še zapisali v poročilu. Obsežno zadolževanje se torej nadaljuje navkljub opozorilom Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke k znižanju zunanjega dolga na okoli 70 odstotkov BDP.
"To ni opozorilni signal ali pa poziv na pomoč," je za hrvaški dnevnik Jutranji List povedal guverner centralne banke Željko Rohatinski, a hkrati opozoril, da se morajo hrvaške oblasti s primerno ekonomsko politiko spopasti s problemom naraščanja skupnega zunanjega dolga - ta vključuje tako zadolževanje javnega kot zasebnega sektorja -, ki se je od leta 2004 povečal za 2,7 milijarde evrov.
Po zagotovilih hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukerja bo Hrvaška sposobna odplačevati svoje dolgove, saj so vsi makroekonomski kazalci pozitivni. Hkrati je izpostavil, da so k dodatnim dolgovom države večinoma prispevale komercialne banke in podjetja.
V nasprotju z mnenjem Šukerja pa je nekdanji hrvaški minister za gospodarstvo Ljubo Jurčić naraščanje dolga opisal kot skrb vzbujajoče. "Če se bomo morali soočiti z višjimi obrestnimi merami in krajšimi plačilnimi roki, se lahko znajdemo na poti k dolžniški krizi, krizi obrestnih mer in na koncu še v finančni krizi," je za dnevnik Jutranji List pojasnil Jurčić.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.