Bo nov nepremičninski zakon modernejši in pravičnejši?

Državna sekretarka finančnega ministrstva Mateja Vraničar Erman je razložila, kako bo davek, morda že čez tri leta, izgledal v praksi. Generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) Anton Kupic pa o tem, kdaj bodo lastniki nepremičnin dobili nove informativne izračune posplošene vrednosti nepremičnin.

Nepremičninski davek sta besedi, ki odpirata desetletje staro rano, čeprav vlada Marjana Šarca miri, da želijo nabrati le toliko, kot se zdaj z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, skupaj z davkom od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Vraničar Ermanova: V davčno stopnjo je treba vključiti vse nepremičnine

Mateja Vraničar Erman je pojasnila, da so po sedanjem sistemu obdavčene predvsem stavbe, le izjemoma pa nekatera zemljišča. Nova strokovna izhodišča pa temeljijo na ideji, da je treba davčno stopnjo določiti široko, kar pomeni, da se v to vključijo vse nepremičnine, tudi stavbna zemljišča, nepozidana stavba zemljišča, kmetijska in gozdna zemljišča. Na vprašanje, če bodo zdržali pritisk kmetov, ki trdijo, da jim obdavčujejo zemljo in gozdove, od katerih živijo, je Vraničar Ermanova odgovorila, da nameravajo z vsemi interesnimi skupinami opraviti intenzivne pogovore, potem ko bodo opravili prvi krog pogovor s koalicijiskimi strankami: "Na ministrstvu vidimo  kmetijsko dejavnost kot eno od ekonomskih dejavnosti, se pa zavedamo, da ima določene specifike, ki jih nameravamo v končnem predlogu zakona tudi upoštevati."

Kakšne bodo davčne stopnje?

Ermanova  je pojasnila, da bodo stopnje določene v nadaljevanju pogovorov, na ministrstvu pa so že pripravili nekaj variant teoretičnih izračunov: "Naše izhodišče je, da davek v celoti pripada občinskemu proračunu in da iz teh nepremični, ki so obdavčene že danes, v splošnem ne bi dosegli višjih prohodkov, kot jih po obstoječih davčnih stopnjah." Kot dodaja, je to seveda izhodišče, bo pa konkretna določitev stopenj odvisna od številnih drugih premislekov, med njimi tudi avtonomije občin.

Kako pa bo z obdavčevanjem drugih nepremičnin, v katerih lastniki ne živijo?

Vraničar Ermanova izpostavlja, da bi bili, če bi pogledali podatke, presenečeni, da zelo majhen odstotek zavezancev poseduje več nepremičnin in da imajo fizične osebe praviloma eno stanovanje: "Na ministrstvu še proučujem možnosti, da bi uvedli progresijo tudi v sistemu obdavčitve nepremičnin. Zagotovo pa  bomo koalicijskim strankam odsvetovali rešitev, kakršna je bila vključena v zakon iz leta 2013 in jo je ustavno sodišče zavrnilo." Spomnimo, leta 2013 so bile potrebne 4 pritožbe na ustavno sodišče, da se zakon razveljavi, zanj pa je bilo porabljenih več kot 50 milijonov evrov.

Ali bo nov nepremičninski zakon obdavčil tudi cerkvene nepremičnine?

Kot pojasnjuje Vraničar Ermanova, se trenutno v strokovnih izhodiščih zavzemajo za široko opredelitev, tovrstnih izjem oziroma oprostitev pa za zdaj niso upoštevali, a pojasnjuje, da je na tem področju potreben tudi političen premislek: "Trenutno davka na te nepremičnine niso izločili, a po svetu obstajo zelo različne rešitve na tem področju, od 100 odstotne obdavčitve do izključitve posameznega cerkvenega premoženja, to so objekti, ki se uporabljajo za bogoslužja."

Ocenjevali bodo lokacijo, površino in leto izgradnje

Stroka opozarja, da jih je Gurs skoraj povsem izključil iz posvetovalnega postopka. Fanci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI opozarja, da je predvidena obdavčitev za poslovne nepremičnine 0,6 %, a po njihovih izračunih bi za doseganje enakih finančnih učinkov za občine,  zadoščalo 0,4 %, kar pomeni, da je predvidena dajatev za poslovne nepremičnine višja za polovico.

Na Gursu tudi tokrat stojijo za modelom vrednotenja nepremičnin, ocenjevanje treh ključnih dejavnikov – lokacijo, površino in leto izgradnje. Kot je pojasnil Anton Kupic, imajo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin več možnosti: "Uporabimo lahko tržni način, na razpolago imamo tudi dohodkovni ali stroškovni princip, prepričan sem, da bodo vrednosti izračunane pravilno in pravočasno."  Kot je dodal, so pred vrati usklajevanja z občinami, ki morajo biti zaključena do konca januarja. V aprilu bodo poskusno izračunali vrednosti nepremičnin, jih objavili na spletu in odprli široko javno razpravo. Kupic lastnikov nepremičnin svetuje: "Preverite podatke o svojih nepremičninah in v primeru, če podatki niso pravilno evidentirani, poskrbite za pravilno evidentiranje." Predvidevajo, da bodo lastniki nepremičnin potrdilo dobili v avgustu.

Na vprašanje, kako bodo uravnotežili cene, glede na očitek, da so posplošene vrednosti nepremičnin v mestih premalo ocenjene, na podeželju pa preveč, je odgovoril, da to ni težava, saj so zato določene cone in vrednostne ravni, poleg tega pa od leta 2007 nenehno spremljajo dogajanje na trgu. Zavrnil je očitke, da so iz posvetovalnega postopka izpustili stroko: "Z zakonom smo zavezani, da se usklajujemo s stroko, to smo tudi  naredili. Že v maju smo opravili tri posvete."

Se bomo tokrat izognili 'nepremičninskemu fiasku'?

Vraničar Ermanova je optimistična glede sprejema novega nepremičninskega zakona: "Prejšnji mandat smo izkoristili za izboljšanje sistema vrednotenja  nepremičnin, ki je podlaga za davek na nepremičnine. Ker se tovrstni sistemski davčni zakoni uvajajo v prvi polovici mandata, smo pohiteli z javno obravnavo. V tem času je dozorelo tudi spoznanje, da je obstoječi sistem, ki temelji še na družbeni lastnini, zastarel in potrebuje reformo."