Bo prišlo do depreciacije kune?

Hrvaška centralna banka (HNB) vztraja pri stabilnosti tečaja kune v primerjavi z evrom, kar je del strategije obvladovanja učinkov svetovne finančne krize. "Stabilnost finančnega sistema je ključna za normalno ekonomsko življenje in ta stabilnost predpostavlja stabilnost tečaja," je dejal guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski.

Po njegovih besedah morajo k temu prispevati "vsi igralci", a "ne iz altruizma, ampak iz lastnega interesa". Na ugibanja o depreciaciji kune je odgovoril: "Če enkrat spustite duha iz steklenice, ga je težko obvladati. Tečaj se brani ali sprošča, ni sredine."

Hrvaške banke kljub temu, da je večina v tuji lasti, po besedah Rohatinskega ne morejo poslovati brez upoštevanja gospodarskega stanja države, svojih strank in celotnega finančnega sistema. Takšen interes mora biti po njegovem mnenju prevladujoč v primerjavi z "nekaterimi morebiti drugačnimi interesi njihovih matičnih bank".

Nedavno je predsednik uprave največje hrvaške banke, Zagrebačke banke, ki sodi v skupino Unicredit, Franjo Luković nakazal, da bi morala kuna devalvirati za do deset odstotkov. Rohatinski je ob tem menil, da ima Hrvaška dovolj pameti in znanja, da se izvleče iz krize. "Tudi pred dvema mesecema sem trdil, da ne potrebujemo aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom, a se na žalost v teh dveh mesecih ni veliko naredilo,“ je dejal. Po ocenah HNB bo lanski primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance dosegel okoli 11 odstotkov BDP, zunanji dolg pa 94 odstotkov BDP.

Pomembnejše preprečevanje depreciacije kot zvišanja obrestne stopnje

HNB je po besedah Rohatinskega že uvedla nove ukrepe glede tečaja in zagotavljanja likvidnosti. Med drugim so tako zmanjšali stopnjo minimalno potrebnih deviznih terjatev s 25 na 20 odstotkov ter na ta način zagotovili bankam 1,25 milijarde evrov. HNB je poslovnim bankam danes prodala tudi 185 milijonov evrov po 7,44 kune za evro.

Sprejeti ukrepi praviloma vplivajo na zvišanje obrestnih mer. "To ne pomeni, da osrednja banka ni socialno občutljiva. Veliko večja zaščita dolžnikov je preprečevanje depreciacije tečaja kot preprečevanje zvišanja obrestnih stopenj," je še dejal.

Glede zahteve za ukinitev omejevanja plasmajev je pojasnil, da je težava v valutni klavzuli posojil, posebej tistih v švicarskih frankih. Kuna je v zadnjih 13 mesecih depreciirala v primerjavi s frankom za 12,3 odstotka, zaradi tega so narasli plasmaji bank, ki imajo velik delež posojil v švicarskih frankih.

HNB kot regulator ne vidi večjih omejitev za celotne plasmaje pod pogojem, da je tečaj kune stabilen. Vse pogosteje omenjanje možne depreciacije kune je ocenil kot okrepljen pritisk za ukinitev limita. "Če je depreciacija nekaj neizogibnega, zadrževanje limita lahko pripelje do kreditnega zloma. Menimo, da to ni realna možnost," je povedal guverner HNB.