Bo registracija avtomobila kmalu še dražja?

Energetska kriza in vrtoglave cene električne energije bi lahko močno pospešile zeleni prehod. Prej opevana okoljska odgovornost ima danes tudi ekonomsko računico. "Elektrarna je moči okoli enega megavata in v poletnih mesecih zadostuje za približno 30 odstotkov potreb po elektriki," je povedal član uprave skupine Pivka-Delamaris Aleksander Debevec.

Ministrstvo za infrastrukturo tovrstne investicije pozdravlja in obljublja paket ukrepov, med drugim tudi zakon, ki je že v javni obravnavi in bi ga vlada lahko potrdila do konca leta. Obljublja tudi manj birokracije in krajše roke za pridobitev vseh dovoljenj. Več bo denarja za izgradnjo sončnih elektrarn. Na drugi strani pa minister napoveduje ukinitev subvencij, denimo za kotle na zemeljski plin. "Gre za to, da bi fosilna goriva v neki srednjeročni in pa dolgoročni perspektivi nadomestili z obnovljivimi viri energiji. Kot veste, Slovenija pri tem ni najbolj uspešna," je dejal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.

Zgolj z majhnimi sončnimi elektrarnami na strehah stanovanjskih hiš ne bo šlo, zato so po besedah Kumerja pripravili seznam primernih lokacij za večje investicije. "Mi želimo to pospešiti in z današnjimi ukrepi ravno to nasloviti, da gremo v gradnjo večjih elektrarn. V polja sončnih elektrarn," dodaja minister.

Neuradno vlada pri tem računa na velika podjetja, ki so v delni ali popolni državni lasti. Petrol denimo na Hrvaškem že gradi vetrne in sončne elektrarne. Pri nas v sončno energijo investira Holding slovenskih elektrarn. "Poleg gradnje trenutno največje sončne elektrarne v državi širimo kapacitete tudi v Zlatoličju," pa pravi generalni direktor HSE, dr. Viktor Vračar.

Tudi v skupini Pivka-Delamaris že gradijo novo sončno elektrarno. Prepričani so, da lahko s tem odgovorijo na energetsko krizo, ki vse bolj skrbi gospodarstvenike. Debevec je jasen: "Elektrarne, ki smo jih zgradili in so še v gradnji, so vsekakor dobrodošle. Visoke cene energije verjetno ne bodo čez noč padle na neko znosno raven, zato je toliko bolj pomembna samooskrba."  

Infrastrukturno ministrstvo ima pripravljen še en zakon, s katerim bodo urejali gradnjo polnilnic za električne avtomobile. Slabša novica za vse slovenske voznike pa je ta, da bo registracija, predvsem okolju manj prijaznih vozil, v prihodnje še dražja. Infrastrukturni minister je še povedal, da bi bil prvi prispevek, vsaj tako je planirano, in to v minimalnem znesku, s 1. 1. 2024. Prispevek naj bi znašal nekaj deset evrov, višina pa bo najverjetneje odvisna od goriva, prostornine motorja ter mase vozila.