Enotna davčna stopnja, ki jo predvidevajo predlagane vladne gospodarske in socialne reforme, pomeni sistematizirano nekonkurenčnost slovenske živilske industrije, je pojasnil agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar. Obenem poudarja, da tudi sprejeto postopno zniževanje davka na izplačane plače ne bo ublažilo pritiska morebitne uvedbe enotne davčne stopnje.
"Uvedba enotne davčne stopnje sicer še nima nobene jasne časovnice, vendar smo pripravili prvi zametek resnejše analize, ki že kaže smeri učinkov," je pojasnil Kuhar in izpostavil, da med drugim vidijo pomanjkljivost argumentacije pristopa k zasnovi reforme, predvsem pri učinkih enotne davčne stopnje oziroma davka na dodano vrednost (DDV) na cene hrane.
"Ugotavljamo, da bi pri linearni cenovni transmisiji zvišan DDV na tiste artikle hrane, ki so danes obdavčeni po znižani stopnji, po reformnem predlogu pa bi bili po enotni davčni stopnji, pomenil 10,6-odstotni pritisk na maloprodajne cene," je dejal Kuhar.
"Težko je pričakovati, da se bo povečanje davka v celoti neposredno odrazilo na maloprodajni ceni," pri tem poudarja Kuhar in dodaja, da gre pričakovati, da se bo ta pritisk na maloprodajne cene zaradi različnih dejavnikov najverjetneje absorbiral v verigi od trgovine in prek živilske industrije do kmeta.
Pri tem bo v najslabšem položaju zelo verjetno živilska industrija. "Kupca bodo v interesu konkurenčnosti vseh, tako trgovine kot živilske industrije, vsi ščitili. Predvsem trgovina bo ščitila kupca oziroma bo v prvem koraku želela ohranjati kupca, ker ve, da lahko to breme ohranjanja lastne konkurenčnosti prenese na preostale člene verige," je med drugim povedal Kuhar.
Močno koncentrirana trgovina tako zelo verjetno tega pritiska po Kuharjevih pojasnilih ne bo absorbirala v celoti na račun svojih dobičkov, obenem pa bo živilska industrija po drugi strani težko prenesla ta pritisk na cenovno zelo občutljiv primarni sektor, zlasti na področju mleka.
"Ta razlika v davku, da se ne bi izrazila na ravni maloprodajne cene, se bo mogla na nek način odraziti ali absorbirati v dobavni ceni za trgovca, torej v proizvajalčevi ceni oz. živilski industriji. To pa pomeni zelo resen pritisk na solventnost, na konkurenčnost živilske industrije," je izpostavil Kuhar. "V neto vrednosti je to 16,7 milijarde tolarjev absorbiranega pritiska," je še dejal Kuhar.
Ob tem je poudaril, da reforme skupaj z znižanjem davka na izplačane plače tega pritiska v živilski industriji ne bodo mogle ublažiti, ker je živilska panoga delovno intenzivna in je davek na izplačane plače v letu 2004 znašal le okrog 2,4 milijarde tolarjev.