Nevarnost izgube bosansko-hercegovskega trga, na katerega Ina izvozi približno 70.000 ton goriva na mesec, ter zapiranje slovenskega naftnega trga prihajata za hrvaško naftno družbo v najslabšem možnem času, piše hrvaški časnik Jutarnji list. Hrvaška naftna družba je namreč pred privatizacijo, izguba trgov pa ji lahko zniža ceno.
Sicer pa odločitev sveta ministrov BiH o predpisani kvaliteti uvoženega goriva ni nikakršna novost, saj je prav takšno odločitev že leta 1997 sprejela tudi Hrvaška. Ina ima po njej pravico do proizvodnje goriva po t.i. hrvaških normativih, ki pa so precej pod predpisi, kot jih zahteva EU. Ob tem je Ina kot državni monopolist oproščena tudi carine, ki jo morajo plačevati vsi zasebni uvozniki goriva na Hrvaškem. Za dosego evropskih predpisov ima Hrvaška časa do leta 2005, do tedaj pa bo morala v domače rafinerije vložiti najmanj 400 milijonov dolarjev.
Zmanjšuje se tudi izvoz Ine na druge trge. V Jugoslavijo je družba lani izvozila celo za 200 odstotkov manj od načrtovanega, ker je tamkajšnja vlada uvedla kvote za uvoz nafte in naftnih derivatov. Ina sicer še vedno obvladuje 80 odstotkov črnogorskega trga, vendar pa lahko po pisanju časnika tudi tam z eno potezo uvedejo evropske standarde, še posebej zato, ker Črna gora nima lastne rafinerije in torej ni ovir, da ne bi predpisala uvoza kakovostnih goriv.
