Nobelov nagrajenec in ekonomist Joseph Stiglitz je izrazil zaskrbljenost zaradi javnofinančne krize v Grčiji in podvomil v smotrnost pogojev in varčevalnih ukrepov, ki so jih države v območju evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) v zameno za finančno pomoč postavile Grčiji.
"Dobro je, da je Evropa končno ravnala skupaj in je bila zmožna sprejeti paket pomoči Grčiji," je v pogovoru za radio BBC po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Stiglitz, pri čemer je podvomil v smotrnost varčevalnih ukrepov, ki jih mora izvesti Grčija.
"Če pretirano posežeš v proračun, bo gospodarstvo oslabelo, prihodki od davkov se bodo zmanjšali, izboljšanje fiskalnega položaja države pa bo mnogo manjše, kot bi upali," je dejal Stiglitz, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, bil pa je tudi svetovalec nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.
Ob tem ne izključuje propada skupne evropske valute, v kolikor Evropa ne bo rešila svojih težav. "Če Evropa ne bo rešila svojih osnovnih institucionalnih težav, bo prihodnost evra zelo kratka," je dejal Nobelov nagrajenec, ki ne verjame, da bo pomoč Grčiji zaustavila širjenje krize na druge države v območju evra.
Grška vlada mora v zameno za 110 milijard evrov posojil držav v območju evra in IMF v prihodnjih treh letih skupaj privarčevati 30 milijard evrov, proračunski primanjkljaj pa do leta 2014 znižati s sedanjih 13,6 na tri odstotke. Ostri varčevalni ukrepi bodo močno posegli v vsakdanje življenje Grkov, zato Grčijo že več dni pretresajo protesti in stavke.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.