Da se na nakup hrvaške polovice NEK "zanimajo tujci", je v soboto povedal hrvaški premier Ivica Račan, da pa so to Avstrijci, pa je Vjesnik izvedel neuradno od visokih virov v vladi.
Znano je, da so nuklearke oz. nasprotovanje koriščenju jedrske energije eno najpomembnejših vprašanj notranje politike Avstrije. Oktobra 2000 je Avstrija zaprla svojo novo nuklearko Zweitendorf, ki tako nikoli ni začela obratovati, istega leta pa je več kot 900.000 Avstrijcev podpisalo peticijo zoper obratovanje češke nuklearke v Temelinu ob avstrijsko-češki meji. Avstrija ni naklonjena niti Krškemu, za zaprtje nuklearnih elektrarn pa se zavzema tudi na Madžarskem. Avstrija kot članica Evropske unije lahko zahteva, da se zaprtje jedrskih objektov vsem trem državam postavi kot pogoj za vstop v unijo.
Hrvaški sabor je meddržavno pogodbo o NEK pretekli teden poslal v drugo branje, kar je po pisanju Vjesnika presedan, saj se takšni dokumenti sprejemajo v enem branju. Predstavniki opozicije in vseh koalicijskih strank z izjemo SDP se z besedilom sporazuma, kot ga predlaga vlada, ne strinjajo. Opozarjajo predvsem na problem skladiščenja jedrskih odpadkov ter na velike stroške, ki bi jih morala pri razgradnji nuklearke plačati Hrvaška.
Hrvaški premier Ivica Račan je povedal, da bi iz varnostnih razlogov Hrvaška morala sprejeti dogovor s Slovenijo o NEK. Eden od razlogov za sprejetje omenjenega dogovora je dejstvo, da je nuklearka preblizu Zagreba. Dodal pa je še, da obstaja zanimanje za nakup hrvaškega dela nuklearke, zato ga lahko Hrvaška proda, kadar hoče, in to ne samo Slovencem.
Odstop od ratifikacije sporazuma o NEK
SLS bo koalicijskim partnericam predlagala, da Slovenija ne ratificira sporazuma s Hrvaško o Nuklearni elektrarni, je povedal predsednik ljudske stranke Franc But. Pogodba namreč ne rešuje ključnega vprašanja skladiščenja jedrskih odpadkov. Po Butovih besedah enakopravna delitev odpadkov med Slovenijo in Hrvaško ni verjetna. Na hrvaški strani obstajajo tudi ustavni zadržki glede tega vprašanja, zato v SLS predlagajo, da Slovenija odkupi 50-odstotni hrvaški lastniški delež v NEK. Pogodba po Butovih besedah določa tudi eksteritorialnost krške nuklearke, dodaten razlog za odstop od sporazuma pa je tudi dejstvo, da se reševanje mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško odmika v nejasno prihodnost.
