Bodo Bosanci zapirali bencinske črpalke?

Če se peljete od Mostarja do Sarajeva, boste našteli kup bencinskih črpalk. Potoći, EP, Rodić braća, Sušak, Delta Oil, BP Demirović, Gazprom, Ina, Sila, Hifa, Oil AC, Centrum ali Maksumić oil, ki ima (kot številni drugi) ob črpalki še hotel in servis avtomobilov. Po celi Bosni in Hercegovini kar 200 različnih pravnih oseb prodaja gorivo.

Med vsemi temi pa standarde kakovosti naftnih derivatov izpolnjujejo redki, denimo slovenski Petrol ali hrvaška Ina. Drugi kupujejo poceni nafto in jo še dodatno mešajo z vodo. Ali pa se celo ukvarjajo z zbiranjem odpadnih motornih olj, ki jih nato prav tako zmešajo s poceni nafto, vse to pa konča v avtomobilih. Čeprav številni plačajo 95-oktanski bencin, morda dejansko tankajo 85-oktanskega, a vse do danes država ni naredila nič.

2,5 milijona evrov približuje BiH Evropi

Projekt vzpostavitve referenčnega laboratorija za preverjanje kakovosti naftnih derivatov v višini 2,48 milijona evrov je z 900.000 evri sofinancirala Slovenija prek Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR).

Prejemnik donacije, Inštitut za mjeriteljstvo BiH, bo končno lahko analiziral vzorce naftnih derivatov in s tem izločil nelojalno konkurenco "kvazi" bencinskih črpalk, država pa bo s tem zaščitila ljudi pred vsakodnevnimi goljufijami. Kazen za gorivo, ki ni v skladu s standardi, je tudi 20.000 evrov za pravno osebo, možen je zapor za odgovorno osebo. Ob ponovitvah sledi zaprtje bencinske črpalke. Po nekaterih ocenah naj bi od 200 ponudnikov goriv ostalo le še okoli 30 ponudnikov, kajti vsi ne morejo zadovoljiti zahtev kakovosti.

Boljše gorivo, boljši zrak, boljše življenje

"Bosna in Hercegovina letno proda za 1,7 milijarde litrov goriva v vrednosti okoli 1,7 milijard evrov. 2,5 milijona evrov vredna investicija za nadzor naftnih derivatov je relativno majhna, glede na količino, ki jo nadzoruje," je pojasnil Zijad Džemić, direktor Instituta za mjeriteljstvo.

Laboratorij naj ne bi izboljšal le goriva, ki ga Bosanci tankajo v svoja vozila, temveč bi izboljšal tudi zrak in posledično življenje ljudi. Vprašanje je le, ali bo projekt dejansko zaživel tudi v praksi, kot zahteva Slovenija. Za kaj takšnega morata obstajati tudi politična volja in neodvisno delo tržne inšpekcije, ki si bo upala na terenu pobrati vzorce goriv in goljufe primerno kaznovati. Ta del naj bi bil ključna težava, saj politika že pričakuje upor lastnikov bencinskih črpalk, ki jih številni uporabljajo za pranje denarja in sumljive posle. Sistem brez nadzora je posameznikom do zdaj dopuščal, da delajo po svoji vesti in ne po standardih. Ker je vest različna od posameznika do posameznika, je bil takšen tudi bencin in različne so bile tudi marže. Na zasebnih bencinskih črpalkah so zaradi mešanice vode in odpadnih motornih olj v naftnih derivatih lastniki zaslužili od 0,25 do 0,33 evra na liter. Za primerjavo: slovenski prodajalci naftnih derivatov na litru bencina zaslužijo 0,08 evra, oziroma 3 do 4-krat manj. Bosanske marže so 3x večje tudi od hrvaških.

Kaj imamo od tega Slovenci?

Državna sekretarska Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije Eva Štravs Podlogar pravi, da na gre samo za finančno pomoč Slovenije BiH, temveč tudi za izmenjavo izkušenj, znanj in vizij. "Takšno sodelovanje je zelo pomembno za Slovenijo, za slovenska podjetja pa je to priložnost za navezovanje stikov in nadaljnje posle," dodaja.

Sicer se je del denarja iz tega posla že vrnil v Slovenijo, saj je pri svetovanju za pravilno uporabo rezultatov sodeloval Petrol, pri vzpostavitvi laboratorija pa slovenski Inštitut za kovinske materiale in tehnologije.

V naslednjih dveh letih naj bi Slovenija BiH prek CMSR namenila še 1,6 milijona evrov. Polovica tega zneska bo šla za sortirnico odpadkov v Donjem Vakufu, 600.000 evrov za opremo pediatričnih bolnišnic, 200.000 evrov pa za laboratorij za testiranje led svetil.