Čeprav v posameznih dejavnostih pogajanja potekajo oz. so napovedana, je do dogovorov še daleč, je danes dejal vodja koordinacije industrijskih sindikatov Drago Gajzer. Najdlje od dogovora je tekstilna dejavnost, saj se pogajanja še niso začela. Nič bližje pa ni dejavnost kemije in gumarstva, čeprav je že kazalo, da bodo partnerji podpisali tarifni del kolektivne pogodbe, dogovorjene oktobra 2002, potem ko so pogajalci Gospodarske zbornice Slovenije dobili mandat za podpis. Manj pomembno je, kako blizu dogovora so posamezne dejavnosti, pomembneje je, da so nekatere zelo oddaljene, je dejal Gajzer in ponovil, da bodo skupne sindikalne akcije trajale do podpisa zadnje tarifne priloge.
Obeta pa se tudi splošna stavka članov ZSSS. "Če do konca meseca ne bo sklenjen dogovor o plačni politiki in njegovih rezultatov ne bodo zaznali na panožni ravni, bo Slovenija 26. maja stala," je napovedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Če bo do splošne stavke prišlo, bo to po letih 1992 in 1994 že tretja splošna stavka svobodnih sindikatov.
Semolič je opozoril, da bo s potekom časa in zaostrovanjem razmer vse težje priti do kompromisa, zato je delodajalce pozval, naj opozorila jemljejo resno. Opozorila pa po njegovih besedah letijo tudi na vlado, ki je posredno odgovorna za zaplete, povezane z gospodarsko zbornico, saj ji je z zakonom dala pravico pogajanj o kolektivnih pogodbah.
V pogajanjih o plačnem dogovoru je po Semoličevih besedah najbolje pozabiti na 5000 tolarjev, ki jih je ponudil premier Anton Rop, saj so zaradi razprav o tem, kaj pomenijo, partnerji izgubili cel mesec, ko bi se lahko pogajali. Za ZSSS je ključnega pomena pri dogovoru o politiki plač, da se partnerji dogovorijo o eskalaciji plač v absolutnih zneskih, je dejal Semolič. Kot je dodal, je znižanje davka na izplačane plače, kot ga ponuja vlada za razbremenitev gospodarstva, lahko pomemben korak v pogajanjih, vendar za svobodne sindikate ni prioriteta. To sta namreč eskalacija in podpis tarifnih prilog panožnih kolektivnih pogodbah, je še ponovil predsednik ZSSS.