Bogastvo lesa še vedno premalo izkoriščeno

"Iz Slovenije še vedno veliko lesa izvozimo v Avstrijo, nato pa ga v obliki polizdelkov spet uvozimo nazaj, in to seveda dodatno plačamo. " kdaj sem jaz to govoril ze za Novomeski Novoles ki je propadel zaradi tako brihtnih extra direktorskih potez....boga slovenija cez 50let

Dokler bo cerkev sekala najboljši in najkakovostnejši les na Pokljuki, Karavankah in pod Julijci ter ga brez davka izvozažala v Italijo, kjer ima svojo žago, je javkanje brezpredmetno. Politika mora ustaviti ropanje slovenskih gozdov in cerkev obdavčiti. Dnevno se po zgornjesavski dolini vozi najboljša hlodovina v Italijo, brez da bi država zato dobila en (1) samcat evro. Kdo stoji za temi kriminalnimi posli, politična skorumpirana oblast.

Saj smo imeli cvetoča podjetja. Kje je Gradis, kje je Jelovica ...itd. Jelovica je imela celoten sistem od hloda do okna. Kam je šlo, kdo je vzel?

Bogastvo zagotovo ni nekaj, kar lahko enkrat porabimo in uničimo za vedno, pravi kapital se vedno vrača na trge. Slovenija je hribovita divjina, na ravnicah so že zdavnaj zrasle človeške naselbine in se razvile v vaške skupnosti, kot jih poznamo danes, sčasoma se bodo te dovolj razširile in povezale, iz česar bodo nastala prva moderna Slovenska mesta. verjetno le dva ali trije, saj za več ni prostora. Naši hribi niso ravni griči temveč 75% stopinjiski klanci, s polno neravninami, soteskami ter vsemi drugimi možnimi varijacijami, takšni so edino zaradi gozda, sicer bi spralo zemljo in bi se Alpe potegnile vsaj do Ljubljane. Gozd je za človeka tudi ogromna naravna fabrika, ki proizvaja neskončno rast različnih pomembnih gospodarskih dobrin, od hrane do raznih medicinskih substanc, nenazadnje čiste vode in zraka, še najmanj pomemben je les. Včasih je ta služil predvsem kot temeljni vir energije, civilizacija naših staroselcev je bila lesena, z lesno maso so zagnali prve industrijske obrate, ki so omogočale razvoj naselbin. Je tudi pomemben material za gradbeništvo, kjer uspešno dopolnjuje kamen, minerale in plastiko, pomešan s to je material, iz katerega so opremljeni naši bivalni in delovni prostori. Zaradi svoje notranje strukture je močan, a fleksibilen material, primeren za oblikovanje in tudi dober izolator ter antiseptičen, naravno sovražen za vrsto škodljivih bakterij. Slovenija je takšna kot je prav zaradi gozdov, ti rastejo na težko dostopnih klancih in odljudnih področjih, temu primerna je tudi kvaliteta zavitih, upognjenih vlažnih debel in možnosti za gospodarsko izkoriščanje. Stroški dela so zato bistveno višji, prometna logistika zelo razvejana, cena takega lesa pa relativno nizka. Edino dodano vrednost ustvarijo podjetniki z dragim masivnim pohištvom, ki pa je tudi zasičen, saj srednji sloj kupuje predvsem iverco, ker ne živijo vsi v graščinah in ne zapuščajo dragocenega pohištva potomcem. Slovenska osamosvojitvena oligarhija nas želi očitno vrniti v praskupnost, naši največji nacionalni projekti so namreč rudarstvo, ki bo zalagalo ogromno termoelektrarno, saj bo rudnik potreboval ogromno elektrike, vrtičkarstvo za samopreskrbo, pridelki bodo dali mešetarjem dovolj energije za naporno blagovno menjavo in lesna industrija, za biomaso v Avstrijskih kurilnicah, s katerimi napajajo svoje kmetijstvo. Perpetum mobile, dokler ne bomo izčrpali rudnika in posekali vse gozdove, nam torej ne bo zmanjkalo dela, prihodnost slovenstva je torej zaenkrat še varna. V vsaki tragični zgodbi je mogoče najti tudi seme rešitve, dejanski razvoj bi bil recimo najprej pozapreti in razgnati veleizdajalsko fašistično oligarhijo, nato pa razviti hišne električne generatorje na lesno biomaso ter z njimi opremiti vse kmetije in gospodinjstva, ki bi namesto golosekov le čistili gozdove, sekali gnila in bolana, zdrava drevesa pa pustili pri miru in bi tako v nedogled obnavljali gozdne površine. Če bi na vseh obronkih gozdov in okoli kmetij zasadili še sadna drevesa in grmičevje, bi Slovenija zagnala visoko tehnološko industrijo ter ob enem poskrbela še za energijo in samopreskrbo vseh prebivalcev, ampak to bi pomenilo tudi konec nacional boljševizma, ker ne bi mogli več nikomur lagati ter nas kontrolirati in izkoriščati, kar pa je zgleda že globoko odstopanje od osamosvojitvenih ciljev.

V Sloveniji bi lahko posekali posekali še enkrat toliko, da bi bilo potrebno posaditi nova tako, da je to še najmanjši problem. Kdo hoče lahko seka a kaj je gozd preveč razparceliran. Problem je tudi v mentaliteti ljudi, namreč zaenkrat še vedno prevladujejo tisti, ki dajejo prednost zidani gradnji in to samo zato ker je pač "za zih".

poglejte finsko, za vsako drevo, se strogo zasadi novo drevo, imajo zakone, predpise v glavnem imajo red, tak je treba ne

Kje je sedaj naša Vlada,vse imamo,les ,delavce,samo organizator manjka.