'Boj proti inflaciji je socialni boj'

Boj proti inflaciji je hkrati tudi socialni boj, je na današnjem srečanju ministrov evroskupine na Brdu pri Kranju povedal vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. "Če se ne bomo borili za stabilnost cen, bi to bila nesocialna politika," je dejal.

Poleg tega je Juncker prepričan, da bi se morali proti inflaciji boriti tudi sindikati. Inflacija je namreč po besedah Junckerja sovražnik tistih, ki imajo nizko kupno moč.

"Inflacija je predvsem sovražnik šibkih. Premožni lahko brez kakršnih koli težav prenesejo dvig cen hrane in bencina. Tisti, ki pa morajo živeti z nekaj sto evrov mesečno, pa se ne bodo uspeli soočiti z razvojem dogodkov, ki bi vodil v galopirajočo inflacijo brez milosti do socialno šibkih," je bilo sporočilo vodje evroskupine.

Po Junckerjevem prepričanju bi bila ravno politika, ki bi dovoljevala nebrzdan razmah inflacije, resnično nesocialna politika. Zato je krčevita prizadevanja Evropske centralne banke (ECB) in članic območja evra v prid cenovne stabilnosti označil kot "v enaki meri socialna kot prizadevanja drugih".

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je medtem dejal, da ceni odločenost članic, da v okviru svojih pristojnosti prispevajo k zagotavljanju cenovne stabilnosti, kar je osnovna naloga ECB po Maastrichtski pogodbi. V svoji neomajni drži je bila ECB sicer po besedah Tricheta v preteklosti pogosto tarča kritik, da je preveč konzervativna in da se bori proti inflaciji, tudi ko te ni. Trichet je v zvezi s tem povedal, da se je ECB vedno ravnala v skladu s svojo oceno tveganj in je s svojimi ukrepi prispevala k vzdržni gospodarski rasti ter k ustvarjanju novih delovnih mest.

V luči sobotnih vseevropskih delavskih demonstracij v Ljubljani je Juncker sicer še poudaril, da bi morali sadovi gospodarske rasti biti bolj enakopravno razdeljeni in od njih ne bi smeli imeti koristi zgolj podjetja oz. njihovi lastniki. Tako meni, da bi morali ob ponovni okrepitvi gospodarske rasti v EU koristi od nje imeti tudi delavci oz. delojemalci.

Upočasnitev gospodarske rasti

Kot je po zasedanju povedal predsedujoči, finančni minister Andrej Bajuk, je zaradi negotovosti v svetovnem gospodarstvu tudi v gospodarstvu EU pričakovati določeno upočasnitev v letih 2008 in 2009, ki bo odražala tudi učinke višjih cen nafte in močnejšega evra. "Ne glede na to je evropsko gospodarstvo v dobrem položaju zaradi trdnih temeljev in odsotnosti bistvenih makroekonomskih in finančnih neravnovesij," je dodal. Ministri so sicer danes ugotovili napredek pri izvajanju časovnega načrta, ki so ga finančni ministri EU sprejeli oktobra lani, povezava pa je na dobri poti, da ta načrt uresniči do konca tega leta. V okviru načrta so ministri danes izpostavili tudi glavne aktivnosti, ki se trenutno izvajajo.

Ministri in guvernerji so ob tem pozvali vse finančne institucije, da takoj razkrijejo izpostavljenost tveganjem in izgube, guvernerje same, pa da naj primerno vodijo ta proces. Analize so namreč pokazale, da med bankami v EU na tem področju prihaja do razlik. Za izboljšanje standardov vrednotenja so pozvali nadzornike in pristojne za pripravo računovodskih standardov, da zagotovijo pravilno delovanje okvira finančnega poročanja z jasnimi smernicami.

Z namenom nadaljnje okrepitve obstoječega okvira skrbnosti in upravljanja s tveganji v finančnem sektorju bo komisija septembra 2008 preložila predlog spremembe direktive o kapitalski ustreznosti, ki naj bi bila sprejeta najkasneje do aprila 2009, je še napovedal Bajuk.

Podpis memoranduma o finančni stabilnosti

Finančni ministri EU so skupaj z guvernerji centralnih bank in predstavniki nacionalnih finančnih nadzornih organov podpisali nov memorandum o sodelovanju na področju čezmejne finančne stabilnosti. Cilj memoranduma je zaščititi stabilnost finančnega sistema v državah članicah in EU kot celoti. Memorandum, kot je razvidno iz sporočila slovenskega predsedstva EU, zavezuje podpisnike k čezmejnemu sodelovanju pristojnih organov, tako v času normalnih razmer, ko naj bi zagotovili priprave na upravljanje potencialnih čezmejnih kriznih situacij, kot v kriznih razmerah.

Memorandum, ki bo nadomestil podoben dokument iz leta 2005, naj bi tako olajšal upravljanje in reševanje čezmejnih sistemskih finančnih kriz. Pri tem bo poskušal olajševati rešitve s strani zasebnega sektorja, čim bolj zmanjšati ekonomsko in socialno škodo, hkrati pa spodbujal tržno disciplino. Pri tem memorandum prinaša skupna načela glede upravljanja čezmejnih kriz, skupen okvir za ocenjevanje sistemskih posledic finančne krize, in skupne praktične smernice za upravljanje kriz v skladu s sklepi Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin), ki je potekal oktobra lani.

Memorandum sicer določa koordinacijske mehanizme, kot so nacionalni koordinacijski organi, čezmejni koordinacijski organi in skupine za čezmejno stabilnost. Slednje naj bi se ukvarjale s potencialnimi problemi v posameznih finančnih institucijah oziroma družbah, trgih ali infrastrukturah, ki so pomembni za vse članice skupine. Kot je znano, je trenutno v EU med skupno 800 bankami 46 večjih bank, ki poslujejo v več evropskih državah.