Italija mora do junija 2027, pod pritiskom Evropske unije, na novo razpisati vse koncesije za upravljanje plaž. To pomeni približno 30.000 koncesioniranih plaž. In to pomeni, da lahko lastniki, ki so jih vodili desetletja, te posle tudi izgubijo.
Gre za posledico t. i. Bolkesteinove direktive, ki naj bi zagotovila več konkurence na evropskem trgu. Logika je preprosta: javni prostor mora biti dostopen pod enakimi pogoji, koncesije pa transparentno razdeljene.
A v praksi to pomeni, da se družinski posli, ki so se prenašali iz generacije v generacijo, čez noč znajdejo na trgu. In na ta trg lahko vstopijo tudi veliki, mednarodni igralci, piše blick.ch.
Za mnoge je tako to eksistenčna grožnja, zato ni presenetljivo, da se upirajo s protesti, slogani o "razprodaji" in "razlastitvi", demonstracijami v Sanremu in napovedmi množičnih zborovanj v Rimu. Koncesionirane plaže so del identitete, lokalne ekonomije in turistične kulture.
Ta sektor letno ustvari približno 15 milijard evrov prihodkov in zaposluje okoli 300.000 ljudi. To ni niša, ampak industrija, za katero zda zahtevajo, da se postavlja na novo.
Vprašanje pa ni samo, kdo bo upravljal plaže. Vprašanje je, kdo bo to plačal. Novi razpisi pomenijo nove pogoje, višje koncesijske dajatve, več konkurence in večji pritisk na donosnost.
In kot se pogosto zgodi, se ta pritisk prenese naprej na goste. Že lani so številni opozarjali, da postajajo italijanske plaže za domačine predrage. Zdaj obstaja realna možnost, da se bodo cene še dodatno zvišale.
Ležalniki, senčniki, dnevni najemi, vse to bi lahko postalo dražje. In to v trenutku, ko se turistični tokovi že tako spreminjajo zaradi vplivov, ki jih prinaša energetska situacija.
Zaradi krize s kerozinom letalske družbe zmanjšujejo število letov, cene vozovnic rastejo. To pomeni, da se več ljudi odloča za potovanje z avtom.
Italija je v tem kontekstu prva izbira - tudi za marsikaterega Slovenca. A dogajanje s plažami pomeni, da bodo zdaj za dopust plačali več. In morda se bodo morali sprijazniti, da njihove znane plaže sploh ne bo več v enaki obliki.
Ta del zlasti skrbi lokalne skupnosti. Če vstopijo veliki igralci, se lahko spremeni struktura trga. Več standardizacije, manj lokalne identitete. Več kapitala, manj tradicije.
Na koncu tako ne gre samo za pravni spor med Italijo in Brusljem, ampak, kot pravijo poznavalci, za konflikt dveh logik. Na eni strani so prosti trg, konkurenca in evropska pravila, na drugi strani lokalne skupnosti, tradicija in dolgoročne investicije. Popustiti pa ne bo pripravljen nihče. Ne tisti, ki želijo zaščititi kar poznajo, niti tisti, ki menijo, da bi jim vstop na trg prinesel milijone.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.