Se strinjate s trditvami nemškega časnika?
Samo deloma. Mislim, da sta poleg Pirana in Portoroža oziroma naše obale še nekateri drugi turistični kraji v Sloveniji taki, da jih lahko imenujemo zlata jajca turizma. Poleg tega pa tudi številke v slovenskem turističnem gospodarstvu kažejo, da se vloga turizma pri nas povečuje. Razvija se hitreje kot ostalo gospodarstvo.
Koliko pa sploh zasluži Slovenija s turizmom?
Morda samo nekaj podatkov. V lanskem letu je turizem prinesel v devizno blagajno skoraj 1,2 milijarde evrov. Po novih raziskavah skupaj predstavlja več kot 10 odstotkov BPD. Zaposluje skoraj 55 tisoč ljudi, predstavlja skoraj polovico slovenskega izvoza storitev. Skratka, to je nekaj ilustrativnih podatkov.
Kako pa je s primerjavo s tistimi najboljšimi časi?
Pravzaprav smo glede deviznega priliva in tudi glede števila nočitev na nekaterih trgih že v bistveno boljšem položaju kot v najboljših letih pred osamosvojitvijo.
Spreminja pa se tudi razmerje med domačimi in tujimi gosti. Je to dobro ali slabo?
Turizem nima rad meja. Ločitev med tujimi in domačimi gosti sicer ima neko osnovo. Želeli bi, da bi se oba segmenta povečala, vendar trenutno stanje je tako, da je 45 odstotkov domačih, ostalo so tuji gostje. Večina naši aktivnosti je usmerjena v tuje trge, ker želimo, da bi se tuj segment hitreje povečeval, končno pa vemo, da Slovenci zelo radi potujemo, ker je dejstvo, ki ga bomo morali upoštevati tudi v prihodnje.
Zanesljiv pokazatelj turistične sezone so velikonočni in prvomajski prazniki. Kako kaže?
Turistične regije v Sloveniji so zadovoljne z rezultati. Zlasti obdobje okrog velike noči je dobra osnova za oceno prihoda zlasti tujih turistov. Glede na te podatke smo zmerni optimisti. Seveda pa bo treba biti v prihodnjih mesecih izredno aktiven, Končno pa tudi naša konkurenca ne počiva.
Kje so perspektive slovenskega turizma?
Vsekakor je to ena od perspektivnejših gospodarskih panog. Zagotavlja velik multiplikativni učinek tudi v drugih panogah in tudi podatki za letos kažejo, da ta trend drži.
