Predsednik upravnega odbora Združenja za zaščito deviznih varčevalcev BiH Lizalović je izjavil, da je bojkot odgovor na diskriminatorni odnos slovenske vlade do državljanov BiH.
Lizalović je ob tem navedel, da je pred vojno v BiH znesek deviznih vlog državljanov BiH pri Ljubljanski banki brez obresti znašal 185 milijonov dolarjev. Prav s tem denarjem po njegovem mnenju Slovenci preko sodelovanja v privatizaciji izvajajo ekonomsko kolonizacijo BiH in jo spreminjajo v svoje najdonosnejše tržišče. Še posebej je pozval vsa podjetja v BiH, ki trgujejo s Slovenijo, naj v prihodnje ne sklepajo nobenih poslov s slovenskimi podjetji, ker bi to lahko imelo po njegovem mnenju nepredvidljive posledice.
Tržaška razsodba v zadevi Vukasović je vprašanje hrvaških vlog precej razbremenila, v BiH pa je, po mnenju pooblaščenca za vprašanje nasledstva, Rudija Gabrovca, situacija kristalno čista. Po njegovih besedah naši predstavniki razpolagajo z dokumenti, ki dokazujejo, da je pravna naslednica sredstev, pravic in obveznosti sarajevske izpostave stare Ljubljanske banke, leta 1993 ustanovljena delniška družba Ljubljanska banka Sarajevo. "Temu dokumentu so dodane priloge, kot je dovoljenje Narodne banke BiH, sklep vlade BiH in soglasje guvernerja Narodne banke BiH," dodaja Gabrovec.
O porabi sredstev Ljubljanske banke v Sarajevu Gabrovec zatrjuje, da nobena deviza ali dinar iz tega poslovanja ni bila porabljena na teritoriju republike Slovenije, torej tudi ni osnove za zahteve predstavnikov BiH. Bosanski varčevalci bodo svoje terjatve lahko uveljavljali, ko jih bo vlada BiH priznala kot svoj javni dolg, kar je Slovenija za vloge na našem teritoriju storila že leta 1994. "Na vsak način morajo situacijo reševati po načelu teritorialnosti," dodaja direktor LB, Borut Ožura.
Problem deviznih vlog varčevalcev iz nekdanje SFRJ je zgodba Ljubljanske banke, ki pa je popolnoma druga pravna oseba kot Nova LB, poskušajo vladni pogajalci za prodajo 34-odstotnega deleža NLB razložiti potencialnemu kupcu, belgijski finančni skupini KBC.
