Gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je v Resoluciji o nacionalnih razvojnih programih do leta 2023 opredeljena le kot možnost, si pa gospodarski minister Andrej Vizjak Slovenijo čez desetletja težko predstavlja brez jedrske energije. Predpogoj za realizacijo projekta je izgradnja končnega odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki bi lahko bila dokončana do leta 2013. Če to letnico postavimo za morebitni začetek gradnje drugega bloka, bi ta lahko začel obratovati leta 2017.
Gradnja drugega bloka NEK je opredeljena kot možnost, in sicer pod pogojem, da z ostalimi inštrumenti učinkovite rabe energije in implementacije drugih obnovljivih trajnostnih virov ne bo moč dolgoročno zadovoljiti potreb Slovenije po električne energiji, je pred kratkim povedal minister Vizjak.
Sloveniji že zdaj primanjkuje okoli 500 megavatov pasovne električne energije, ob trenutnem naraščanju pa nam bo čez manj kot deset let primanjkovalo okoli 1000 megavatov pasovne električne energije. Obstoječa nuklearka ima omejeno življenjsko dobo, tudi drugi pomembni proizvajalec pasovne energije, Termoelektrarna Šoštanj, ima zaradi omejenih količin premoga v rudniku Velenje omejeno življenjsko dobo, "in če gledamo dolgoročno, za desetletja in desetletja naprej, si ne znam predstavljati Slovenije brez uporabe jedrske energije," je v ponedeljek dejal minister Vizjak.
A pred tem je treba rešiti vprašanje končnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Trenutno tečejo pogovori o dveh možnih lokacijah - ena je tik ob objektu v občini Krško, druga je nekoliko dlje v občini Brežice. Postopek je zelo zapleten, pojasnjuje minister Vizjak.
Nezadovoljstvo z aktivnostmi Hrvaške
Pomembnejše od vprašanja gradnje drugega bloka je še vedno rešitev težav odlagališča radioaktivnih odpadkov, pravi Vizjak, ki ob tem izraža nezadovoljstvo z aktivnostmi Hrvaške. "Hrvaška stran ne vidi v reševanju tega problema trenutnega izziva," je dejal slovenski gospodarski minister in dodal, da Hrvaška sklada za razgradnjo elektrarne še ni ustanovila.
Slovenija ima sklad od leta 1994 in do konca leta 2005 je ta zbral 138,5 milijona evrov. "Želimo, da to stori tudi Hrvaška," pravi Vizjak. Hrvaška ima v okviru gospodarskega ministrstva sicer posebno proračunsko postavko, kar pa po Vizjakovem mnenju ni ne formalno ne vsebinsko zadosten pogoj za izvajanje te pomembne naloge, zbiranje sredstev za razgradnjo in rešitev vprašanja odlagališča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.